Franja

Zadetki iskanja

  • rȍpskī -ā -ō suženjski, hlapčevski
  • schiavo

    A) m (f -va)

    1. suženj, sužnja:
    commercio, tratta degli schiavi trgovina s sužnji
    vita da schiavi trdo, garaško življenje

    2. pren. suženj, hlapec:
    essere schiavo dei pregiudizi biti suženj predsodkov

    B) agg. suženjski; hlapčevski
  • servil servilen, klečeplazen, hlapčevski
  • servil klečeplazen, hlapčevski, suženjski; podel

    adulación servil lizunstvo
    imitación servil suženjsko posnemanje
  • servíl -ă (-i, -e) adj. hlapčevski, klečeplazen, servilen
  • servile [sə́:vail ameriško -il] pridevnik (servilely prislov)
    hlapčevski, suženjski, klečeplazen, servilen; podel; zasužnjen; (o črki) nem

    the servile classes zasužnjeni razredi
    servile flattery klečeplazno laskanje
    a servile imitation suženjsko posnemanje
    servile insurrection zgodovina vstaja sužnjev
    servile obedience suženjska pokorščina
    servile letter nema črka (npr. e v sal e able)
  • servile [sɛrvil] adjectif servilen; suženjski (tudi figuré); hlapčevski, suženjsko ponižen, klečeplazen; ki je brez hrbtenice

    flatterie féminin servile klečeplazno laskanje
    traduction féminin servile suženjski prevod
    travail masculin servile suženjsko delo
  • servile agg.

    1. suženjski, hlapčevski, servilen:
    imitazione servile suženjsko posnemanje

    2. slabš. klečeplazen:
    maniere servili klečeplazno obnašanje

    3. jezik
    verbi servili modalni, naklonski glagoli
  • servīlis -e (servus) suženjski, hlapčevski, podložniški, podrejen, podrejajoč (se), ponižen, pokoren, servilen: PL., VAL. MAX., Q., IUST., CL., ICTI. idr., iugum, munus, vestis CI., percunctatio CI. suženjska radovednost, bellum CI., FL. ali tumultus C., imperium S. AP. AUG. zoper sužnje, proti sužnjem, terror L. strah pred sužnji, strah pred nemiri sužnjev, indoles L. suženjska nrav (narava, čud), animus T. suženjska duša, manus H., nil servile H., officia PR., litterae SEN. PH. znanstveno vedenje, znanje sužnja (branje, pisanje, računanje ipd., naspr. litterae liberales), supplicium L., poena PETR., servilem in modum C. = adv. servīliter (po) suženjsko, na suženjski način, hlapčevsko, podložniško, podrejeno, servilno, ponižno, pokorno: PETR., SID. idr., ne quid serviliter muliebriterve faciamus CI., omnia serviliter pro dominatione T., serviliter saevire FL., serviliter currere TERT.
  • servitoresco agg. (m pl. -chi) slabš. hlapčevski, klečeplazniški
  • sērvo

    A) m (f -va)

    1. suženj; hlapec (tudi pren.):
    servi della gleba hist. tlačani
    essere servi dello straniero hlapčevati tujcu

    2. sluga, služabnik (tudi ekst.)

    3.
    servo muto servirna mizica

    B) agg. knjižno

    1. zasužnjen

    2. suženjski, hlapčevski
  • servus 3 (pravzaprav „čuvajoč“, kot subst. „varuh, čuvaj, paznik“: servāre) služeč, služen, hlapčevski, suženjski, sužnji, zasužnjen, nesvoboden, podložen: PETR., PLIN., ICTI. idr., servam operam, linguam liberam erus iussit me(d) habere PL., reges serva omnia et subiecta imperio suo esse velint L., omnia non serva ... hostilia ducere S. FR., aqua O. ki jo pijejo sužnji, manus O., homines CI., civitas L., Graeciae urbes servae et vectigales L., octo milia liberorum servorumque capitum L., pecus LUCAN., o imitatores, servum pecus H. hlapčevska čreda (glota); occ. kot jur. t. t. (o zemljiščih, poslopjih) obremenjen s služnostjo (servitútom): praedia CI., fundus, arca, aedes ICTI. Od tod subst.

    1. serva -ae, f sužnja, sužnjica, nesvobodnica, nevoljnica, robnica: ICTI. idr., facta e serva libera est PL., quid id ad vidulum attinet, servae sint istae an liberae PL., olli serva datur, operum haud ignara Minervae V., serva Briseis niveo colore movit Achillem H.

    2. servus (starejše servos) -ī, m suženj, sužnjik, nesvobodnik, nevoljnik, rob (naspr. dominus, liber): CA., ENN. AP. NON., PL., MART., IUV., AP. idr., feci ex servo ut esses libertus mihi TER., in dominos quaeri de servis iniquum est CI., servum servāque natum regnum occupasse L., omnes, servi atque liberi, opus facerent N.; poseb. servi publici CI., L. državni sužnji, uradni sluge; metaf.: servi libidinum CI., PLIN. IUN., VELL., cupiditatum CI., quem vos ... servum potestatis (sc. vestrae) ... sustentate CI., servi ventris vos estis IUL. VAL.
  • slavery2 [slǽvəri] pridevnik
    slinav, slinast
    figurativno lizunski, prilizovalen, petolizniški, hlapčevski
  • slavish [sléiviš] pridevnik (slavishly prislov)
    suženjski
    figurativno hlapčevski, klečeplazen, servilen; nizkoten, podel; nesamostojen
    figurativno suženjski

    slavish imitation suženjsko posnemanje
    slavish submission suženjska podložnost
  • sneaking [sní:kiŋ] pridevnik (sneakingly prislov)
    plazeč se, prihuljen
    figurativno klečeplazen, hlapčevski; zahrbten, podel, ogaben; skriven, nepriznan; neupravičen (naklonjenost, simpatija)

    I have a sneaking weakness for these boys ne morem si kaj, da ne bi čutil neko naktonjenost do teh fantov
  • subservient [səbsə́:viənt] pridevnik (subserviently prislov)
    koristen, uspešen, ki služi ali pomaga (for komu, čemu)
    preuslužen, servilen, ponižen, hlapčevski (to do koga)
  • supino1 agg.

    1. ležeč vznak:
    cadere supino pasti vznak

    2. ekst. z navzgor obrnjeno dlanjo

    3. pren. hlapčevski; strahopeten:
    rassegnazione supina strahopetna sprijaznjenost z usodo
    ubbidienza supina slepa, hlapčevska pokorščina

    4. pren. strahoten:
    ignoranza supina strahotna nevednost
  • supple [sʌpl]

    1. pridevnik (supply prislov)
    prožen, elastičen, gibek, upogljiv; uren; poslušen, ubogljiv, pokoren, popustljiv, voljan, prilagodljiv; klečeplazen, hlapčevski

    2. prehodni glagol
    napraviti (kaj) gibko (prožno, upogljivo, pokorno, poslušno); naučiti (konja), da postane občutljiv za vajeti; pomiriti, omiliti
    neprehodni glagol
    zastarelo postati prožen (gibek, upogljiv, pokoren); popustiti, ugoditi, ustreči
  • vassal [vǽsəl]

    1. samostalnik
    vazal; podložnik
    (tudi poetično) hlapec, suženj

    2. pridevnik
    vazalen; hlapčevski, suženjski

    vassal state vazalna, satelitska država

    3. prehodni glagol
    ravnati s kom kot z vazalom; podvreči
  • vernīlis -e (verna)

    1. suženjski: corpora Ps.-Q. (Decl.).

    2. meton. suženjski, hlapčevski
    a) prihuljen, priliznjen, prilizljiv, nizkoten: odium vernilibus blanditiis velare T.
    b) objesten, (pre)drzen: vernile dictum invidiam in eum vertit T. Adv. vernīliter

    1. kakor domač suženj, (po) suženjsko: verniliter fungi officiis H.

    2. meton. prihuljeno, prihuljeno vljudno, pritajeno, priliznjeno, iz gole prihuljene (pritajene) vljudnosti: hoc fit verniliter Caecil. ap. Non., haec ipsa non verniliter Sen. ph.