Franja

Zadetki iskanja

  • speediness [spí:dinis] samostalnik
    hitrost, hitrica, naglica
  • vitesse [vitɛs] féminin hitrost, brzina; hitrica

    en (ali par) grande; petite vitesse kot brzovozno, kot tovorno blago
    vitesse acquise, initiale, moyenne, maximale, minimale, du son, supersonique dobljena, začetna, poprečna, največja, najmanjša, zvočna, nadzvočna hitrest
    course féminin de vitesse tek na kratko progo
    excès masculin de vitesse prekoračenje hitrosti
    à la vitesse de la lumière s hitrostjo svetlobe
    (automobilisme) changer de vitesse menjati hitrost
    courir à toute vitesse teči z vso hitrostjo, drveti
    être en perte de vitesse izgubljati na hitrosti, (figuré) izgubljati na priljubljenosti, vplivu, zaupanju
    gagner quelqu'un de vitesse prehiteti koga
    partir en vitesse odpotovati, oditi v naglici
  • zor n hitrica, naglica
  • žùrba ž
    1. naglica, nuja, hitrica: neprestana žurba i vječna nervoznost; predavati se poslu s grozničavom -om
    2. vznemirjenost
  • быстрота f hitrost, naglica, hitrica
  • līenteria -ae, f (gr. λειεντερία) griža, „želodčna hitrica“, vrsta driske, pri kateri bolnik izloča hrano neprebavljeno: Th. Prisc., Isid., gr. pisano: Cels. Od tod adj. līentericus 3 (gr. λειεντερικός) za grižo („želodčno hitrico“) bolehajoč; subst. pl. līentericī -ōrum, m za grižo („želodčno hitrico“) bolehajoči ljudje: Plin.
  • cōnfestim (cum in adv. acc. subst. *festis naglica, hitrica, prim. festīnāre, festīnus) na(na)gloma, nemudoma, pri priči, takoj, zdajci: abi ad thesaurum iam c. clanculum Pl., bello decertandum est, idque c. Ci., rem administrandam arbitror sine ulla mora et c. gerendam censeo Ci., reliquas (cohortes) c. sese subsequi iussit C.; v zvezi s temporalnim stavkom: ut Hostius cecĭdit, c. Romana inclinatur acies L., hic cum semianimis … elatus esset, c. animam efflavit N.; elipt.: c. ad eam (sc. venit) Ci.
  • poznáti (-ám)

    A) perf.

    1. conoscere; praticare:
    poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
    poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

    2. conoscere, sapere, padroneggiare:
    poznati pot sapere la strada
    za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

    3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

    4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
    prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

    5. pren. (z nikalnico)
    ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
    ne poznati mere essere smodato
    ne poznati milosti essere spietato
    ne poznati olike essere screanzato, maleducato
    pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
    pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
    če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
    poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
    poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

    B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

    1.
    pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
    po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

    2.
    tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
    škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
    delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
    pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
    PREGOVORI:
    po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro
  • σπουδή, ἡ (σπεύδω) 1. naglica, urnost, brzina, hitrica. 2. a) gorečnost, vnetost, marljivost, težnja, teženje, prizadevanje, trud, napor, delavnost, pridnost, σπουδὴν ἔχω, ποιοῦμαι trudim se, delam z naporom (vneto) na kaj, ἐν σπουδῇ μοί ἐστιν je mi do česa (za kaj); b) vdanost, privrženost, veselje do česa, naklonjenost. 3. resnost, dostojnost, resna volja, važnost, σπουδὴ λόγου važna vest. – adv. σπουδῇ, ἀπὸ σπουδῆς, κατὰ σπουδήν, σὺν σπουδῇ a) v naglici, hitro, z vnemo, vneto, marljivo, s trudom, komaj, ἄτερ σπουδῆς brez truda; b) resno, v resni stvari χαριεντίζομαι, nalašč, hotoma.
  • σφοδρότης, ητος, ἡ sila, hitrica, naglica, divjost.