Franja

Zadetki iskanja

  • istosmíseln (-lna -o) adj. che ha lo stesso senso
  • kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima frazem
    (pregovor) ▸ ha ketten veszekednek, a harmadik örül, két viszályos körül, a harmadik örül
  • klásnat (-a -o) adj. spigoso, che ha molte spighe:
    bot. klasnati jetičnik veronica (Veronica spicata)
  • konec dober, vse dobro frazem
    (pregovor) ▸ minden jó, ha jó a vége
  • lepočúten (-tna -o) adj. amante del bello, che ha il senso del bello
  • mižèč (-éča -e) adj. che ha gli occhi chiusi
  • mučênec (-nca) | -nka (-e) m, f

    1. rel. martire:
    pren. delati se mučenca (žrtev) fare il martire

    2. chi pena, ha penato; chi tribola, ha tribolato
  • nedoštudíran (-a -o) adj. che non ha terminato gli studi:
    nedoštudirani pravnik legale senza laurea
  • neizživét (-a -o) adj.

    1. che non ha vissuto, non ha sperimentato

    2. non realizzato
  • nenaročník (-a) m non abbonato; chi non ha prenotato
  • o!

    1. ah! (o, kako lepo! ah, wie schön!, o, nisem vedel! ah, das [wußte] wusste ich nicht!)

    2. (aha!) ha! (o, že prihaja ha, da kommt sie schon)

    3. (joj!) o!
    o joj! o weh!; Ach!
    o, sveta nebesa! Ach du heiliger Schreck!
    o, hudiča! ach du grüne Neune!
  • obdarován (-a -o) adj. dotato; che ha ricevuto un dono
  • obljuba dela dolg frazem
    (pregovor) ▸ az ígéret szép szó, ha megtartják úgy jó
  • odzíven1 (-vna -o) adj.

    1. eccitabile, sensibile

    2. reattivo

    3. che ha una forte eco; di (grande) successo
  • oj! [ò]

    1. zaskrbljenost: he!

    2. veselje: ha!
  • okorenínjen (-a -o) adj. con radici; che ha messo radici; radicato
  • pazèč (-éča -e)

    A) adj. che sta attento, che bada, che ha cura

    B) pazèč (v adv. rabi) stando attento, badando
  • potogláv (-a -o) adj. pren. (omotičen) vertiginoso, che ha le vertigini, che soffre di vertigini
  • pravnomôčen (-čna -o) adj. che ha efficacia giuridica, cha ha valore di legge:
    pravnomočna odločba sentenza passata in giudicato
    postati pravnomočen divenire regiudicata
  • prebégel (-gla -o) adj. voj. che ha disertato; transfuga