Franja

Zadetki iskanja

  • Hannibal (Annibal) -alis, m Hánibal (Ânibal), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

    1. Hannibal, okrog l. 265 poveljnik kartažanskega ladjevja pri Lipari, je zastonj skušal osvojiti Mesano, v kateri so se bili prebivalci (Mamertini) uprli, potem pa je branil Agrigent pred Rimljani; kasneje je bil usmrčen na križu: Val. Max.

    2. Hannibal z Rodosa, drzen pomorski poveljnik, ki je v prvi punski vojni osvobodil hudo oblegani Lilibej; pri nekem poznejšem poskusu so ga Rimljani ujeli: L.

    3. Hannibal, slavni sin Hamilkarja Barke, največji kartažanski vojskovodja, roj. l. 247; kot vrhovni poveljnik si je po l. 221 podvrgel Hispanijo do Ibera, osvojil grško naselbino in rimsko zaveznico Sagunt (l. 218) ter napadel Italijo. Po zmagovitih bitkah ob Ticinu in Trebiji (l. 218) ter ob Trazimenskem jezeru (l. 217) je Rimljane pri Kanah popolnoma porazil (l. 216). L. 207 so ga Kartažani iz Italije poklicali domov. L. 202 ga je Scipion (Afriški) premagal pri Zami v Afriki. L. 195 je pregnan iz Kartagine pribežal k Antiohu Velikemu, po bitki pri Magneziji (l. 190) pa k bitin(ij)skemu kralju Pruziji, ki ga je hotel izdati Rimljanom. Da ne bi prišel svojim sovražnikom v roke, se je (l. 183) zastrupil: Enn., Ci., N., H. idr. Do svoje smrti je ostal zaprisežen sovražnik Rimljanov, od tod apel. Hannibal Hanibal = nespravljiv —, zaklet sovražnik Rimljanov: novus Han. Ci., Mithridates, odio in Romanos Hannibal Vell., alter Hannibal Aur.

    Opomba: Gen. Hannibālis: Enn., Varr. ap. Non.
  • irse oditi; uiti (beseda); poiti; umreti; izteči, izhlapeti; puščati (sod); spodrsniti (noga); pogrezniti se; strgati se

    irse al cielo umreti
    irse allá biti kos (komu)
    ¡vete a pasear (a paseo)! ¡vete a esparragar! pojdi k vragu!
    irse a pique potopiti se (ladja)
    irse de la mano iz roke pasti
    irse de la memoria iz spomina uiti
    se le han ido los pies spodrsnilo mu je, padel je (na tla)
    irse muriendo hirati
    irse los ojos por a/c hrepeneti po, zelo rad imeti
  • izvédeti (llegar a) saber; tener noticia de a/c; estar informado de a/c; enterarse de a/c

    kot sem izvedel según me han informado
  • létina cosecha f ; recolección f

    slaba letina mala cosecha, mal año m
    sladkorna letina zafra f
    vinska letina vendimia f
    deževje je uničilo letino las lluvias han perdido la cosecha
  • míkati atraer; seducir; tentar ; teh cardar

    mika me tengo gana(s) (de)
    to me ne mika no tengo ninguua gana de eso
    delo ga ne mika (él) no tiene ganas de trabajar
    nič ga ne mika nada le gusta
    to me več ne mika se me han quitado las ganas de ello
  • miníti pasar; transcurrir

    apetit me je minil he perdido el apetito
    minilo me je veselje za to se me han quitado las ganas
    kako hitro mine čas! ¡como (se) pasa el tiempo!
    kar je minilo, je minilo! lo pasado, pasado
  • odbíti deducir (stroške los gastos) ; (udarec) parar ; (napad) rechazar, repeler ; (svetlobo) reflejar ; (odkloniti) rehusar, rechazar, (de)negar

    odbiti se (krogla, žoga) rebotar; repercutir
    odbiti uro dar la hora
    ura je odbila 5 han dado las cinco
    gladko je odbil mojo prošnjo rechazó rotundamente mi ruego
  • okrásti robar

    okradli so me me han robado
  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • ostáti quedar(se) ; (preostati) sobrar, quedar, restar

    ostati doma quedarse en casa
    ostati miren quedarse guieto, conservar la calma
    ostati dolžan quedar debiendo
    nič ne ostati dolžan no quedar a deber nada
    ostati neplačan quedar por pagar
    ostati nekaznovan quedar impune
    ostati isti seguir siendo el mísmo
    ostati pri čem insistir en, persistir en (a/c)
    naj ostane pri tem! ¡quede esto aquí!
    ostati pri krmilu (fig, pol) seguir en el poder
    ostati brez posledic no tener consecuencias
    ostati pri stvari atenerse al (ali no desviarse del) asunto
    ostati zvest seguir fiel
    ostati pri življenju quedar con vida
    kje smo ostali? ¿dónde habíamos quedado?
    ostanemo (sedaj smo) kvit quedamos iguales
    ostati zadaj quedar atrás
    ostanite pri aparatu (pri telefonu)! ¡no se retire, por favor!
    ostajamo s spoštovanjem (konec pisma) quedamos de ustedes af. mos y s. s.
    tako ne bo ostalo las cosas no han de quedar así (ali ahí)
    to ostane med nami esto queda entre nostros
    vse ostane pri starem todo queda (ali sigue) como antes
    2 od 7 ostane 5 siete menos dos son cinco
  • París moški spol Pariz

    me han traído de París un hermanito (v otroškem govoru) štorklja mi je prinesla bratca
  • pét cinco

    ob petih a las cinco
    ura je bíla pet han dado las cinco
    ob pol petih a las cuatro y media
  • pogájanje negociación f

    začeti pogajanja entrar en negociaciones, entablar negociaciones
    prekiniti pogajanja interrumpir las negociaciones
    pogajanja niso uspela las negociaciones han dado mal resultado
  • postréči servir (pri mizi a la mesa) ; atender

    postreči odjemalce servir a los clientes
    postreči s pijačo servir de beber
    postreči si pri mizi servirse (z mesom con carne)
    postrezite si! ¡sírvase usted!
    s čim Vam lahko postrežem? ¿en qué puedo servirle?
    so Vam že postregli? ¿le han servido a usted ya?
  • práv correctamente; bien; como es debido

    imeti prav tener razón
    dati komu prav dar la razón a alg
    dali so mu prav le han dado la razón, le han hecho justicia
    prav ti je te está bien empleado; te lo has querido; lo tienes bien merecido
    on ima popolnoma prav tiene muchísima razón
    meni je prav me parece bien
    če Vam je (se zdi) prav si le parece bien a usted; si usted no tiene inconveniente
    njemu je vse prav (je z vsem zadovoljen) él se conforma con todo
    meni je vse prav estoy conforme con todo; por mí no hay inconveniente
    tako je prav! ¡eso está bien!, ¡muy bien!, ¡bien hecho!, ¡así me gusta!
    že prav! ¡ya está bien!
    če prav pomislim si lo pienso bien; considerándolo bien
    sem prav slíšal? ¿he oído bien?
    prav rad con mucho gusto, fam de mil amores
    nikoli mu nič prav ne naredim no consigo hacer nada a su gusto
    prav zato! ¡precisamente por eso!, ¡razón de más para ello!
    ravno prav prihajate llega usted muy oportunamente
    to mi pride ravno prav me viene muy a propósito, me conviene
    odsotni nimajo nikoli prav quien no parece, perece
  • reprobar [-ue-] grajati, ukoriti; ne odobravati; vreči (v šoli)

    ser (ali quedar) reprobado ne izdelati (v šoli)
    le han reprobado en el examen padel je pri izpitu
  • sábana ženski spol rjuha

    una sábana de nieve snežna odeja
    sábana santa potni robec (Kristusov)
    sábanas limpias sveže posteljno perilo
    meterse entre sábanas v posteljo leči
    se le han pegado las sábanas zaspal je (= prepozno je vstal)
  • slíšati oír ; (zvedeti) saber, tener noticia (kaj de a/c)

    kot slišim según me han informado
    slišati peti (govoriti) oír cantar (hablar)
    dobro (slabo) slišati oír bien (mal)
    slabo slišati ser duro de oído
    slišati na ime ... responder al nombre de...
    to sem slišal od njega samega se lo he oído decir a él mismo
    to se prijetno sliši es agradable oír eso
    ne hoteti slišati (narediti se gluhega) hacer orejas de mercader
    slišati travo rasti (fig) pasarse de listo
  • stréti triturar; quebrar; quebrantar; romper; hacer pedazos

    streti se quebrantarse
    strli so mu krila (fig) le han quebrado las alas
  • ték carrera f ; (dogodkov) curso m ; teh marcha f ; (apetit) apetito m

    v teku en el (trans)curso de
    v teku mesecu (leta) en el curso del mes (del año)
    v teku časa con el tiempo; andando el tiempo
    zbujajoč tek aperitivo
    brez teka sin apetito, med inapetente
    pomanjkanje teka (apetita) falta f de apetito, med inapetencia f
    dober tek! ¡buen provecho!
    tek na 100 m carrera de cien metros
    tek na kratke proge carrera corta, carrera a corta distancia
    tek na srednje proge carrera de medio fondo
    tek na dolge proge, vztrajnostni tek carrera de fondo, carrera a larga distancia
    tek čez zapreke carrera de vallas
    tek čez drn in strn cross(-country) m
    smučarski tek carrera de esquí(es)
    maratonski tek marathón m
    štafetni tek carrera de relevos
    prosti tek (bicikel) rueda f (ali piñón m) libre
    prazni tek (teh) marcha f en vacío
    vzvratni tek (teh) marcha atrás, marcha retrógrada
    biti v teku estar en acción
    imeti tek (apetit) za kaj apetecer a/c
    delati, napraviti tek (apetiti) abrir, despertar el apetito
    pokvariti (izgubiti) tek quitar (perder) el apetito
    spraviti v tek (fig) activar, animar, avivar
    spraviti govorico v tek fam hacerla correr
    krivično blago nima teka bienes mal adquiridos a nadie han enriquecido