harp1 [ha:p] samostalnik
glasba harfa
Zadetki iskanja
- harpa -ae, f harfa, plunka: Ven.
- hárpă -e f harfa
- *harpe [arp] féminin harfa; kavelj
- nablium (naulium) -iī, n: O. ali nablum -ī, n: Vulg. (demin. νάβλα, semit. beseda) náblij, náblum, vzhodnjaško glasbilo z 10—12 strunami, nekakšna mandolina ali plunka ali harfa: duplici genialia nablia palmā verrere O.
- orgán -e n
1. organ
2. naprava, mehanizem
3. glasilo
4. harfa - sambūca -ae, f (tuj. σαμβύκη) sambúka
1. neko trioglato strunsko glasbilo, podobno harfi, morda nekakšna harfa: PL., PERS., VITR., SCIPIO AFRICANUS AP. MACR., ISID., P. F.
2. temu glasbilu podobna vojaška naprava, ki so jo uporabljali pri obleganju, dvižni (vzdižni, pridvižni) most, most na kolesih: VITR., VEG., P. F. - арфа f harfa
- а́рфа -и ж., hárfa -e ž.
- Bogenharfe, die, Musik lokasta harfa
- Glasharfe, die, Musik steklena harfa
- Pedalharfe, die, Musik pedalna harfa
- Eól mitologija Aeolus
Eólova harfa Aeolian harp - éolien, ne [eɔljɛ̃, ɛn] adjectif eolski, vetrn; féminin motor na veter
machine féminin éolienne stroj na vetrni pogon
harpe féminin éolienne Eolova harfa - eōlio agg. (m pl. -li)
1. eolski
2. glasba Eolov
arpa eolia Eolova harfa - eolio eolski
arpa eolia Eolova harfa - Éolov (-a -o) adj. di Eolo, eolio:
Eolova harfa arpa eolia - hárpa (-e) f knjiž. muz. glej harfa
- lokast [ó] (-a, -o) bogenförmig; Bogen- (harfa glasba die Bogenharfe)
medicina lokasta ledvica die Hufeisenniere - pedaln|i (-a, -o) Pedal- (okvir der Pedalstock, harfa die Pedalharfe, piščalje Pedalpfeifen množina)
pedalno stikalo der Tretschalter