Franja

ha-ha [hahá:] samostalnik
pogreznjena vrtna ograja; globoko v jarek vzidana ograja

ἅ-πᾱς, πᾱσα, πᾱν [Et. ἅ (sm̥) + πᾶς] celoten, ves, vse skupaj; vsak, pl. vsi; ἀργύρεος ἅπας ves srebrn, iz čistega srebra; αἱ ἅπασαι νῆες vse ladje (skupaj), πεδίον ἅπαν sama ravnina; τὴν ἐναντίαν ἅπασαν ὁδόν povsem nasprotno pot; ἐξ ἅπαντος na vsak način, ἐς ἅπαν popolnoma, povsem, ὁ ἅπας ἀνήρ vsak mož.

ἅ-περ (n. pl. od ὅσπερ) adv. = ὥσπερ kakor.

ἁ-πλόος 3, skrč. ἁπλοῦς, ῆ, οῦν [comp. ἁπλούστερος, sup. -στατος] enojen, enostaven; preprost, naraven, prostodušen, odkritosrčen, odkrit, pošten, resničen; o potu: raven, kratek; NT prost, nepokvarjen, zdrav ὄμμα; τὸ ἁπλοῦν preproščina, odkritosrčnost, poštenost. – adv. ἁπλῶς enostavno, preprosto, sploh, vsekako, vobče, na kratko, odkrito.

ха-ха виг., hahá medm.

aha! aha!; o!: ha!

ahà! ha! ha!

alloquium (adloquium) -iī, n (al-, adloquī)

1. nagovor, ogovor: adloquio leni pellicere hostes L., adloquio firmare militem T., prosecutam multitudinem velut postremo adloquio dimisit Iust.

2. pogovor, razgovor, občevanje: longis Caesar producere noctem inchoat adloquiis Lucan., comitate et adloquiis officia provocans T. z ljubeznivim (prijaznim) občevanjem.

3. tolažilno, tešilno, pomirjevalno prigovarjanje, tolažba, ute-ha: sodalem adloquii parte levare sui O., adloquio sustinere aliquem O., benigni vultus et adloquia L., vix propinquorum adloquia tolerare T.; pl. tudi konkr. = tolažila, (u)tešila: omne malum vino cantuque levato, deformis aegrimoniae dulcibus adloquiis H.

biseromášnik (-a) m rel. sacerdote che celebra, ha celebrato la messa di diamante

cíkast¹ (-a -o) adj. che ha la punta, lo spunto

delujóč (-a -e)

A) adj. che agisce, che ha un effetto; attivo:
delujoč ognjenik vulcano attivo

B) delujóč (v adv. rabi) agendo

desetléten (-tna -o) adj.

1. decenne, che ha dieci anni

2. decenne, decennale, che dura dieci anni

dvožívkar (-ja) m

1. pren. chi ha più fonti di sostentamento

2. pejor. individuo anfibio

enakomíseln (-lna -o) adj. della stessa opinione, che ha idee affini

gladujóč (-a -e) adj. che ha fame, affamato

glístav (-a -o) adj. vermicoloso, che ha i vermi

góbast (-a -o) adj. che ha forma di fungo, fungiforme; poroso:
gobast kamen pietra porosa
anat. gobasta zgradba kosti struttura porosa delle ossa
arhit. gobast steber colonna rastremata

h m nepromj. ili promj. ha haja ili he heja, deveto slovo abecede: mali h; onemitev haja v štokavščini; grlni h; ton h; H dur; h-mol; kmet na h-liniji; H bomba

hah [ha:] medmet
ha!, ah!

hahá medm., ха-ха виг.