Franja

fulminatory [fʌ́lminətəri] pridevnik (fulminatorily prislov)
bliskovit, gromovit, grozljiv

gespensterhaft kot prikazen; grozljiv

gespenstisch pošasten, grozljiv

glowering [gláuəriŋ] pridevnik (gloweringly prislov)
mrk, mračen, grozljiv

granghignolesco agg. (m pl. -chi) ki se nanaša na gledališko grozljivko grand-guignol; grozljiv

grauenerregend, Grauen erregend grozoten, grozljiv

grauenvoll grozoten, grozljiv

groáznic -ă (-i, -e) adj. grozen, grozljiv

gròžljiv -a -o grozljiv; -ōst ž grozljivost

gruselig srhljiv, grozljiv

haarsträubend grozljiv, nemogoč, grozoten

îngrozitór -oáre (-óri, -oáre) adj. grozljiv

jêzan -zna -o
1. jezen, hud: Turci su -i na Moskove
2. grozljiv: -e riječi; jezan pogled u provaliju

jèziv -a -o, jezòvit -a -o grozljiv, strašen: jeziv prizor; -a tišina groblja; -a scena; jezovita priča grozljivka

laevus 3, adv. -ē (prim. gr. λαιός iz *λαι-Ƒός = sl. levi, lat. nom. propr. Laeca [iz *Laivica], Laevius, Laelius [iz *Laevilios]) bolj izbrana in pesn. beseda kot sinister

1. lev(i), na levi ležeč ali stoječ (naspr. dexter): brachium Pac. ap. Fest., latus Acc. ap. Non., H., Cu., oculus Pl., Lucr., manus Ci., genu Ci. poet., auris, pes, umerus, polus, Pontus, Ponti plaga laeva O., undae, iter V., habena H., laevis remis L. z veslanjem (veslajoč) na levo, l. ripa Plin., amnis T. leva stran reke. Od tod subst.
a) laeva -ae, f α) (sc. manus) leva roka, levica: amissa l. Lucr., Ilionea petit dextrā laevāque Serestum V., cognovi clipeum, laevae gestamina nostrae O. β) (sc. pars) leva (stran): laevam cuncta cohors remis ventisque petivit V., laevam pete O., ab laeva Enn. ap. Ci., ad laevam Enn. et Acc. ap. Non., Ci. na levi(ci), in laevam Plin. na levo; pogosto v abl. = na levi (strani): dextrā montibus, laevā Tiberi amne saeptus L., circumstant animae dextrā laevāque frequentes V., laeva eius fluminis Iul. Val., a dextrā laevāque O.
b) laevum -ī, n leva (stran); le v zvezi s praep.: fleximus in laevum cursus O. na levo (stran); pl. laeva -ōrum, n (sc. loca) na levi (strani) ležeči kraji, leva stran kakega kraja: laeva tenet Thetis V., Thracen et laeva Propontidis intrat O., laeva petentibus Plin., l. maris T.

2. metaf.
a) levi = neroden, nespreten, okoren, neumen, nespameten, áboten, glup: puer hic non laeve iussa Philippi accipiebat H. ne nerodno = zelo spretno, si mens non laeva fuisset V., o ego laevus! H. o jaz neumnež!, pectus l. Pers.
b) neprimeren, neprijeten, nepríličen, neugoden: cum te sic tempore laevo interpellarim H.
c) (v avgurskem jeziku po rimskem pojmovanju =) ugoden, povóljen, dober, zadovoljiv, srečen = srečnega (dobrega) pomena, srečo (dobro) prinašajoč; rim. avgur je namreč pri opazovanju gledal proti jugu ter imel vzhod [= izvor luči in s tem tudi sreče] na levi; prim. L. 1, 18 in Plin. 2, 142): tonitru dedit omina laevo Iuppiter, et laevo fulmina missa polo O., numina l. V. naklonjena, prizanesljiva, milostna, omina Ph.; adv. acc. sg. n.: intonuit laevum V. na levi, z leve = ugodno.
d) pesn. (po grškem pojmovanju =) neugoden, nepovóljen, nesrečen, zlovešč, zlokoben, grozljiv, poguben; grški prerokovalec usode je bil pri opazovanju obrnjen proti severu in je torej imel vzhodno (= srečno stran) na desni: teque nec laevus vetet ire picus nec vaga cornix H., l. omen Val. Fl., numen Mart. nenaklonjeno, neprizanesljivo, nemilostno, laevo monitu Iuv. s pogubnim naukom, l. ignis Stat. (o kugi).

lārvālis (stlat. lāruālis) -e (lārva, lāru̯a) pošasten, grozljiv, kot prikazen: f. habitus Sen. ph., forma, impetūs Ap., simulacrum Armeniae regis Amm. duh rajnega kralja.

lóbrego temen, mračen; grozljiv; žalosten; skrivnosten

lugubre [lügübr] adjectif žalosten, turoben, povzročajoč žalost; grozljiv, zlovešč, zlonosen, nesrečen

chanson féminin lugubre žalna pesem, žalostinka

lúgubre žalosten, otožen; mračen, grozljiv

lugúbru -ă (-i, -e) adj.

1. žalosten, turoben

2. grozljiv, zlovešč