Franja

kàd (-í) f

1. tinozza, mastello, tino:
tlačiti grozdje v kadi pigiare l'uva nel tino

2. vasca:
kamnita, železna kad vasca di pietra, di ferro
kopalna kad vasca da bagno
sirarska kad vasca per caseificazione
teh. elektrolizna kad cella, vasca elettrolitica
fot. fiksirna kad vaschetta di fissaggio

kísel sour; acid; tart; (malo) sourish, acidulous; (okisan) pickled; figurativno sour, sulky, surly; morose, peevish, sullen, ill-humoured, crabbed, harsh, crusty

kísel krompir potato salad
kísel obraz wry (ali drawn) face, sour look(s)
kíslo mleko sour (ali curdled) milk
kíslo zelje sauerkraut, pickled (ali salted) cabbage
kísle kumarice pickled cucumbers pl, cucumber salad
kíslo grozdje sour grapes pl
kísli bonboni acid drops pl
kísla voda mineral water, thermal water, acidulous water
kíslo se držati to look surly (ali bitter), to pull a (sour) face
napraviti kísel obraz to pull a (wry) face
ugrizniti v kíslo jabolko (figurativno) to grasp the nettle

mečkáti (-ám)

A) imperf. ➞ zmečkati

1. gualcire, spiegazzare (carta)

2. schiacciare, pigiare:
mečkati krompir, krmo schiacciare le patate, il foraggio
mečkati grozdje pigiare l'uva

3. lavorare lentamente; raffazzonare, pasticciare; (obotavljati se) indugiare, tentennare, cincischiare

4. pren. (težko, nerazumljivo govoriti) borbottare, farfugliare

B) mečkáti se (-ám se) imperf. refl.

1. gualcirsi; restringersi

2. pomiciare

muškáten

muškatni cvet (botanika) fleur ženski spol de muscadier, macis moški spol
muškatni orešček (noix ženski spol) muscade ženski spol
muškatno grozdje raisin moški spol muscat
muškatni vonj odeur ženski spol musquée

nagnit pridevnik
(gnil) ▸ rohadt, rothadt, poshadt, korhadtPri trgatvi si vzemite čas in ločujte zdravo od delno nagnitega grozdja. ▸ Szüreteléskor szakítson rá időt, és tegye külön a friss és a kissé rothadt szőlőt.
Vsake dva do tri dni jih malo preberemo in odstranimo plesnive ali nagnite jagode. ▸ Két-három naponta kicsit átválogatjuk az epret, és eltávolítjuk a penészes vagy megrohadt eperszemeket.
Zmotno je mišljenje, da so za sušenje sadja primerni poškodovani, nagniti plodovi. ▸ Helytelen az a feltételezés, hogy aszaláshoz megfelelnek a sérült, rothadt termések.
Če vložimo poškodovano ali nagnito sadje, bo v kozarcu začelo vreti. ▸ Ha sérült vagy rothadt gyümölcsöt főzünk be, akkor az felforr a befőttesüvegben.
Rjave, nagnite korenine ob presajanju odrežemo in čim temeljiteje odstranimo. ▸ Átültetéskor a megbarnult, korhadt gyökereket lemetsszük és minél alaposabban eltávolítjuk.
Sadje ne sme biti nagnito, zato poškodovane dele izrežemo, nagnite sadeže pa izločimo. ▸ A gyümölcs ne legyen poshadt, ezért a sérült részeket kivágjuk, a poshadt gyümölcsöket kiválogatjuk.

namizn|i (-a, -o) Tisch- (nogomet der Tischfußball, prt die Tischdecke, telefon der Tischfernsprecher, luč die Tischlampe); za pogrnjeno mizo: Tafel- (hruška die Tafelbirne, voda das Tafelwasser, grozdje Tafeltrauben množina, jabolko der Tafelapfel, sadje das Tafelobst)

obírati (-am) | obráti (-bêrem)

A) imperf., perf.

1. agr. cogliere, raccogliere (la frutta):
obirati grozdje vendemmiare

2. sfogliare; sfrondare

3. brucare; rosicchiare, spolpare, mangiare:
obirati piščančje bedro spolpare una coscia di pollo

4. spogliare; pog. pelare; ekst. saccheggiare, vuotare

5.
obirati bolhe, uši spulciare, spidocchiare

6. calunniare, sparlare di:
obirati do (golih) kosti tagliare a qcn. i panni addosso
obirati za hrbtom sparlare di uno alle sue spalle

7. (obiti, obhoditi) fare il giro di

B) obírati se (-am se) imperf. refl.

1. indugiare, esitare; lavorare lentamente, pigramente

2. trattenersi (in un locale), trafficare, stare (per la casa)

C) obírati si (-am si) imperf. refl.
obirati si bolhe, uši spulciarsi, spidocchiarsi

obírati coger

obirati grozdje vendimiar
obirati kosti roer los huesos
obirati koga (fig) difamiar (calumniar, denigrar) a alg
obirati se (biti počasen) roncear

oksidacija samostalnik
kemija (kemijska reakcija) ▸ oxidációPri sestavljanju zdravju koristnega jedilnika moramo upoštevati tudi snovi, ki preprečujejo oksidacijo, t. i. antioksidante. ▸ Az egészséges étrend kialakításakor az úgynevezett antioxidánsokat, az oxidációt gátló anyagokat is figyelembe kell venni.Gnilo grozdje ne pomeni samo zmanjšanje pridelka, gniloba namreč razvije encime, ki pospešujejo oksidacijo mošta. ▸ A rothadt szőlő nemcsak a terméshozamot csökkenti, a rothadás ugyanis olyan enzimeket is fejleszt, amelyek felgyorsítják a must oxidációját.Povezane iztočnice: oksidacija vina

pretlačeváti (-újem) | pretláčiti (-im) imperf., perf.

1. spremere, schiacciare; gastr. passare al setaccio, passare col passaverdura, pestare

2. pigiare;
pretlačevati grozdje pigiare l'uva

separátor (-ja) m

1. teh. separatore; mont. (rudniški separator) tavola dormiente:
elektrostatični, magnetni separator separatore elettrostatico, magnetico
magnetni separator za kovine separatore magnetico per minerali
oljni separator separatore di olio

2. agr.
separator za grozdje separatore per uva
separator smetane separatore della panna
separator za pečke (grozdnih jagod) spartisemi
separator gnojnice separatore del liquame, dei fanghi di fogna

sóčen juicy; succulent; mellow

sóčno sladek luscious (grozdje grapes), savoury; sappy; (poln soka) full of juice, arhaično succose

stiskalnic|a ženski spol (-e …) die Presse (ekscentrska Exzenterpresse, filtrska Filterpresse, hidravlična Flüssigkeitspresse, iztiskovalna Strangpresse, kalibrska Kalibrierpresse, klejna Leimpresse, kovalna Prägepresse, Schmiedepresse; kovaška Schmiedepresse, likalna Bügelpresse, mokra [Naßpresse] Nasspresse, oblikovalna Formpresse, obračalna Wendepresse, za pakete/bale Ballenpresse, prehodna Durchlaufpresse, ročična Kurbelpresse, ročna Handpresse, sadna Fruchtpresse, za okvire Rahmenpresse, za rezanje Schnittpresse, za seno Heupresse, za slamo Strohballenpresse, za sok Saftpresse, za staro železo Schrottpresse, za zapiranje Siegelpresse, sušilna Trockenpresse, taktna Taktpresse, vijačna Schraubenpresse, vretenska Spindelpresse, zbiralna Sammelpresse)
stiskalnica za grozdje die Kelter, Weinkelter

stiskálnica (-e) f pressa, frantoio, torchio:
teh. hidravlična stiskalnica pressa idraulica
agr. stiskalnica za olje frantoio d'olive, strettoio, verrocchio
stiskalnica za grozdje torchio per uva, pigiatrice
stiskalnica za krmo schiacciaforaggi
stiskalnica za krompir passapatate, schiacciapatate
stiskalnica za slamo passapaglia
teh. stiskalnica za hladno preoblikovanje pločevine imbutitrice
stiskalnica za staro železo pacchettatrice per rottami

stiska|ti¹ (-m) stisniti

1. roko v pest, gobo, kaj v roki: zusammendrücken, zusammenpressen; pest (die Hand/Faust) ballen; krčevito: verkrampfen, (krčevito oklepati) (etwas) umkrampfen

2. v obliki obroča, pas, vrv ipd.: (zadrgniti) schnüren, zusammenschnüren, einschnüren, zuschnüren
stiskati grlo/vrat die Kehle zuschnüren

3. sok iz česa ipd.: (etwas) auspressen, ausquetschen, den Saft aus (etwas) auspressen

4. v kaj: (tlačiti) einzwängen

5. tehnika pressen, auspressen, zusammenpressen, mokro: [naßpressen] nasspressen; k čemu: anpressen an
stiskati grozdje za vino: keltern
stiskati olje Öl ziehen
|
figurativno stiskati srce komu (jemandem) das Herz schwer machen

stískati to press, to press hard, to compress; to squeeze

stískati grozdje to press grapes
stískati citrono to squeeze a citron
stískati koga k sebi to fold someone in one's arms
stískati z denarjem to be niggardly (ali stingy), to pinch
stískati si roke to shake hands
stískati se (drenjati se) to crowd, to press

stískati¹ (-am) | stísniti (-em)

A) imperf., perf.

1. stringere, tenere stretto, comprimere, tirare:
stiskati koga na prsi stringere qcn. al petto
stiskati ustnice, zobe stringere le labbra, i denti
stiskati pas tirare la cinghia

2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare:
stiskati grozdje pigiare l'uva
stiskati olje spremere, torchiare l'olio
stiskati limono spremere il limone
stiskati seno, slamo v bale rimballare il fieno, la paglia
stiskati v primež ammorsare

3. pren. opprimere, gravare, schiacciare:
stiskati z davki gravare con le imposte

4. pren. (povzročiti topo bolečino) stringere:
pri srcu ga stiska si sente stringere il cuore

5. pren. lesinare, risparmiare:
stiskati pri hrani risparmiare sul cibo

6. pog. (povzročiti, da kdo umre) colpire, cogliere:
stisnil ga je infarkt è stato colto da infarto

7. pog. stisniti jo svignarsela, battersela, tagliare la corda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. skrivaj stiskati figo di nascosto fare le corna
pren. stiskati mošnjo tirare i cordoni della borsa
pog. pod vrhom ga je stisnilo un po' sotto la cima è crollato dalla fatica
stisniti denar za kaj racimolare i soldi per qcs.
stisniti zadnji izpit superare l'ultimo esame
stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
stisniti zobe stringere i denti, sopportare
stisniti zahvalo iz sebe barbugliare due parole di ringraziamento

B) stískati se (-am se) | stísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. nascondersi, accucciarsi:
stiskati se v kot incantucciarsi

2. stringersi, pigiarsi, accalcarsi

3. (preriniti se) infilarsi, farsi largo (tra)

stisn|iti (-em) stiskati

1. roko v pest, gobo, kaj v roki: zusammendrücken, zusammenpressen
pest (die Hand/Faust) ballen
krčevito: verkrampfen, (krčevito oklepati) (etwas) umkrampfen
stisniti oči die Augen zudrücken
stisniti rep med noge den Schwanz einkneifen/einziehen
stisniti roko komu (jemandem) die Hand schütteln, die Hand drücken
figurativno stisniti srce komu (jemandem) das Herz schwer machen
stisniti ustnice den Mund zusammenpressen
stisniti zobe die Zähne zusammenbeißen
stisniti skupaj [aufeinanderdrücken] aufeinander drücken, [aufeinanderpressen] aufeinander pressen
stisniti v kepo ballen, zusammenballen
stisniti koga v kot figurativno (jemanden) in die Enge treiben

2. v obliki obroča, pas, vrv ipd.: (zadrgniti) schnüren, zusammenschnüren, einschnüren, zuschnüren
stisniti grlo/vrat die Kehle zuschnüren

3. (poriniti skupaj) zusammenschieben, [gegeneinanderpressen] gegeneinander pressen, zusammenpressen, ljudi: zusammendrängen

4. roko, nogo - padajoča skala, drevo: quetschen, vrata prst einquetschen, einklemmen

5. sok iz česa ipd.: (etwas) auspressen, ausquetschen, den Saft aus (etwas) auspressen, (etwas) entsaften

6. v kaj: (tlačiti) einzwängen

7. tehnika pressen, auspressen, zusammenpressen, mokro: [naßpressen] nasspressen; k čemu: anpressen an
stisniti grozdje za vino: keltern
stisniti olje Öl ziehen
|
figurativno stisniti jo (pobegniti) kneifen, auskneifen

súh (mršav) lean, slender, thin, meagre, ZDA meager; (ne moker) dry; (les) seasoned; (ovenel) withered, dried-up, shrivelled, pesniško sere, sear

súho grozdje dried grapes, raisins
súh kašelj dry cough
súh kruh dry bread
súho leto (brez dežja) dry (ali rainless, droughty) year
súho listje dry (ali pesniško sere, sear) leaves pl
súho sadje dried fruit, dehydrated fruits pl
súha sliva prune
súha roba wooden ware
súha veja dry branch, dry bough
súho vreme dry weather
sem súh (figurativno, brez denarja) I am short of cash, pogovorno I'm short of the ready
sem popolnoma súh (figurativno) I'm broke, I'm stony-broke, I'm stony
súh kot trska skinny
potegniti ladjo, čoln na súho to beach a boat

sušílen

sušilni aparat secador m
sušilna deska (za grozdje, slive) pasera f
sušilna kapa casco m secador
sušilna naprava secadero m
sušilno stojalo enjugador m secadero