Franja

racimo moški spol grozd, grozdje; šop (češenj, sliv)

raisin [rɛzɛ̃] masculin grozdje; format papirja 50 x 60 cm

raisins de Corinthe debele rozine, cibele
raisins secs rozine
raisins de cuve, de table grozdje za vino, namizno grozdje
cure féminin de raisins grozdna kura
grain masculin de raisin grozdna jagoda
grappe féminin de raisin (vinski) grozd
jus masculin de raisins grozdni sok
cueillir le raisin trgati, obirati grozdje
manger du raisin jesti grozdje

strúgure -i m grozd, grozdje

uva f

1. grozdje:
uva passa posušeno grozdje
uva da tavola, da vino namizno, vinsko grozdje
uva americana, fragola bot. izabela (Vitis labrusca)

2. ekst. bot.:
uva di mare (sargasso) jagodasta haluga (Sargassum bacciferum)
uva marina metlina (Ephedra equisetiformis)
uva di monte gorenk, matejk, rdeča malenca (Vaccinum vitis idaea)
uva spina kosmulja (Ribes grossularia)
uva turca (fitolacca) kermež (Phytolacca decandra)
uva ursina gornik, medvedovo uho, opernik (Arctostaphylos uva ursi)
uva di volpe (erba paris) kačja jagoda, volčja jagoda, kužnica (Paris quadrifolia)

uva ženski spol grozd, grozdje

uva crespa, uva espina kosmulja
uva pasa suha grozdna jagoda, rozina
uva tempran(ill)a zgodnje grozdje
uva tinta (blanca) temno (belo) grozdje
mosto de uva vinski mošt
estar hecho una uva biti pošteno pijan
pisar las uvas tlačiti (prešati) grozdje
ponerse como una uva pošteno se najesti (napiti)

uva -ae, f (indoev. *oiu̯a ali *oH(i)gu̯a jagoda, grozd; prim. gr. ὄα, ὄη, ὄιη jerebika, lit. jiēvà krhlika, morda tudi sl. jagoda)

1. grozd: amomi, lauri, populi albae Plin.; poseb. vinski grozd, kolekt. ali v pl. (vinsko) grozdje: Pl., Ca., Cat., Pr., Col., Plin., Mart. idr., quae uva … primo est peracerba gustatu, deinde maturata dulcescit Ci., matura Varr., V., ducit uva colorem V., uvas legere Varr., terra ferax uvis O.; pren.: tolle cupidinem inmitis uvae H. po nezrelem grozdu = po premladi deklici; preg.: uva uvam videndo varia fit (o zavisti) Iuv. (gr. βότρυς πρὸς βότρυν πεπαίνεται)

2. meton.
a) grozdni sok, vino: tu bibes uvam H.
b) vinska trta: hic segetes, illinc veniunt felicius uvae V.

3. metaf.
a) grozdasta gruča (kepa) roječih čebel, roj: Plin., (sc. apes) uvam demittere ramis V.
b) jeziček (v grlu): Cels., Plin., Mart.
c) grozd, neka morska riba: uva marina Plin. ali samo uva: Plin., Veg.

vīn-dēmia -ae, f (iz *vīno-dēmia; vīnum in dēmere : quod vinum de viti demant Varr.)

1. vinska trgatev, pobiranje grozdja, bratev, „bendima“: Varr., Plin., Suet., Ulp. (Dig.) idr., vindemiae sunt in manibus Plin. opraviti imam s trgatvijo, vindemiam facere Col. (grozdje) trgati, brati, vindemias ducere atque agitare Arn. imeti (opravljati) in obhajati trgatev.

2. meton.
a) grozdni (vinski) pridelek, grozdna (vinska) letina, trtni obròd (obródek), grozdje, vino: vindemiam videt in cella Verr., arboribus pendet vindemia V., in apricis coquitur vindemia saxis V., vindemias colligere, vendere vindemias negotiatoribus Plin. iun.
b) mest (mošt), „tolkec“, „tolkovec“: spumat plenis vindemia labris V.
c) čas trgatve, čas ob trgatvi: M. Aurelius ap. Fr.

3. metaf. pobiranje (spravljanje) podobnih pridelkov: olearum, turris Plin., mellis Col., Plin.; pren.: vindemia parricidarum Tert. prijetje in kaznovanje.

vīnum -ī, n (verjetno iz indoev. baze *u̯ei̯(H)- viti, upogibati, pravzaprav „vitica“, „ovijača“, vinska rastlina (za katero je značilno ovijanje); prim. gr. οἶνος [iz *Ƒοῖνος], umbr. in volskovsko vinu, got. wein = stvnem. wīn = nem. Wein, sl. vino)

1. vino: Ca., Pl., Ter., Varr., O., V., Plin. idr., dulce, Falernum H., mutatum H. bersasto, pokvarjeno, izbersano, fugiens Ci. ki se lahko pokvari, vini anhelitus Ci. vinski sopuh, vinski zadah, vini minister Sen. ph. (vinski) točaj, bibere vinum Sen. ph., defundere vinum H. pretočiti, defundere vinum e pleno (iz polnega soda) Luc. fr., diffundere vinum de doliis ali de seriis Col. pretočiti (pretakati) vino v več posod; tako tudi diffundere vinum in amphoras, in cados Icti., incalescere vino L., in convivio procedere in multum vini L. močno piti, zvračati (obračati, prazniti) kozarce; pl. vina vinske vrste, vrste vina: Ca., Plin. idr., vina oluerunt H. dišali so po raznih vrstah vina, vina Graeca proferebant Ci., fervida vina H. težke, fervida … subtile exsurdant vina palatum H., vina tot consulum regionumque Sen. ph.; pa tudi = vino nasploh: V., O., Lucr., Sen. ph., Fr. idr., vina fundere Ci., vina liques H.

2. meton.
a) grozdje: vinum pendens Ca., vinum prius quam coctum est pendet putidum Pl., vinum legere Varr. trgati, nabrati grozdje.
b) trsje, trte: vinum serere, conserere Ca., locus vino optimus Ca.
c) vino = pitje vina, uživanje vina, vinopitje: Ter. idr., intemperantia vini L., in vinum pronior L., nimii Elpenor vini O. upijanjajoči se, popivajoči, vino ultra modum deditum esse Sen. ph., vino languidus, vino lustrisque confectus Ci., vino mersus, sepultus V., vini parcus, parcissimus Suet., in vino ridere Ci., ad vinum diserti Ci., inter vina, post vina H., utrosque in vinum traxit L. je povzročila, da sta obe družbi močno pijančevali (popivali); pogosto per vinum zaradi pitja vina, zaradi uživanja vina, v pijanosti: Pl. idr., quae fieri solere concedimus … sive per vinum sive per insaniam Ci., Demetrius per vinum, quod excluderetur, paulisper vociferatus in convivium redit L., per vinum lapsus est Sen. ph.

3. metaf. sadno vino, sadjevec: vinum palmeum, vinum ex fico, vinum palmis exprimere Plin.

Opomba: Vulg. soobl. [po gr. οἶνος] vīnus -ī, m: vinus mihi in cerebrum abiit Petr.

виноград m vinska trta; grozdje;
сбор винограда vinska trgatev

виногра́д -у ч., vínska tŕta -e -e ž., grózdje -a s.

• збір виногра́ду trgátev

acinārius 3 (acinus) za vinsko grozdje (namenjen): dolia Varr. brente.

agostana f belo grozdje (ki zori avgusta)

agraz (množina: -ces) moški spol kislo vino, sok nezrelega grozdja; nezrelo grozdje; nevolja, jeza

en agraz nezrel; ob nepravem času

ágrest m (it. agresto) dial. agrest, nezrelo grozdje

agrēsto

A) agg. kiselkast; trpek

B) m nezrelo, kiselkasto grozdje

ammostare

A) v. tr. (pres. ammosto) stiskati grozdje (sadje), delati mošt

B) v. intr. postati mošt:
l'uva non ha ammostato bene grozdje ni dalo dobrega mošta

arlo moški spol rastlinstvo češmin; za sušenje obešeno grozdje

chasselas [šasla] masculin žlahtno belo grozdje

colgajo moški spol obešeni sobni okraski; obešeno grozdje (za sušenje); sveženj ključev

crljénak -nka m rdeče dalmatinsko grozdje in vino