Franja

Gruft, die, (-, Grüfte) grobnica

huesa ženski spol jama; grobnica

hypogaeos -on (gr. ὑπόγαιος) podzemeljski: loca Cael.; od tod subst. hypogaeum (vulg. hypogēum) -ī, n (gr. ὑπόγαιον) podzemeljski hram, podzemeljska klet, poseb. grobnica: Vitr., Petr.

hypogée [-že] masculin grobnica, hipogej

mausoleo moški spol mavzolej, nagrobna stavba; (družinska) grobnica; nagrobna kapelica

monumentum in monimentum -ī, n (monēre)

1. spominek: Pl., laudis Ci., amoris V., monumento ut esset L., tuae clementiae monumenta Ci., nec sibi quidquam monumenti causā reservavit Ci., Saguntos fidei erga Romanos … triste monimentum Fl. zgled.

2. occ.
a) spomenik, pomnik, spominsko znamenje (o kipih, zaobljubnih darovih, svetiščih, poslopjih idr.): monumenta Africani Ci. kipi, duodecim arae … monumentum expeditionis suae Cu., monumenta ex fano Herculis C. zaobljubni darovi, m. Marii Ci. svetišče, ki ga je dal zgraditi Marij, basilica Pauli, Aemilia monumenta T. spomenik Emilijev, monumenta Pompei T. Pompejevo gledališče, senatūs Ci. ep. hiša, ki jo je Ciceronu zgradil senat, monumenta maiorum (sc. Clodii) Ci. (Pro Mil.) Apijeva cesta; toda maiorum monumenta Cu. zmagoslavna znamenja, trofeje, monumentum istius crudelitatis Ci. mučilni križ.
b) nagrobni spomenik, nagrobnik, grob, (družinska) grobnica: Ci., H., Scipionum L., sepulcri monumento donatus est N., sepultus est in monumento avunculi N.
c) razpoznavno znamenje (kak prstan ipd.): Ter.
d) metaf. pl. pisani spomeniki, listine, (uradni) spisi: commentarii pontificum aliaque monumenta publica privataque L., monumenta rerum gestarum Ci. zgodovinske knjige, annalium Ci. zgodovinski letopisi, medicorum Plin., commendari monumentis alicuius Ci. po spominskih knjigah (zapiskih), monumenta orationum L. v listinah hranjeni, še ohranjeni govori.

pòklopnica ž
1. pokrov, predmet, s katerim se kaj pokrije, deska, s katero se pokrije grob: od koplja ti gradili nosila, a od štita grobu -e
2. dial. grobnica

repository [ripɔ́zitəri] samostalnik
shramba; odlagališče; skladišče; kašča, žitnica; počivališče, grobnica, mrliška veža; zbirka; muzej
figurativno center, vir; zaupnik, sovedec

repository of information vir informacij

sarcófago moški spol sarkofag, kamnitna rakev; grob, grobnica

sepolcro m

1. grob; grobnica:
Santo Sepolcro Sveti grob (v Jeruzalemu)
sepolcro imbiancato pren. biblijsko pobeljeni grob
essere con un piede nel sepolcro biti z eno nogo v grobu
scendere nel sepolcro umreti

2.
sepolcri relig. pog. sveti grob

sepulcher, sepulchre [sépəlkə]

1. samostalnik
grob, grobnica

the Holy Sepulcher cerkev sveti (božji) grob

2. prehodni glagol
pokopati, položiti v grob

sepulcrum (sepulchrum) -ī, n (sepelīre)

I.

1. grobišče, grobnica, grob, krsta, rakev, rakva: ENN. AP. CI., SEN. PH., DIG. idr., in sepulcro Scipionum putabatur is (sc. Ennius) esse constitutus ex marmore CI., sepulcrum Curiatiorum L., monumenta sepulcrorum CI., monumento sepulcri donatus est N., animamque sepulcro condimus V., me quoque conde sepulcro O., sepulcri mitte supervacuos honores H., terra rerum commune sepulcrum LUCR., Troia ... commune sepulcrum Europae Asiaeque CAT.; šalj. metaf.: heu quam crudeli condebat membra sepulcro ENN. AP. PRISC. = v želodcu, ex sepulcro vetere viginti minas effodiam PL. = iz starca, ubi sepulcrum habeamus et hunc comburamus diem PL. = čas.

2. gomila (mogila), grob: onerare membra sepulcro V.

3. sežigališče, sežigalnica mrličev, krematorij: ad sepulcrum venimus; in ignem imposita est TER., ara sepulcri V. mrtvaška grmada. –

II. meton.

1. grob s spomenikom vred, nagrobni spomenik: IUST., DIG. idr., sepulcrum facere CI., extruere H., sepulcra legere CI. brati napise na nagrobnem spomeniku, brati nagrobne napise, summam incīdere sepulcro H., inane sepulcrum (= gr. κενοτάφιον) V. prazen grob (brez mrliča), častni grob, prazen nagrobni spomenik.

2. mrtvec, duša (mani, senca) mrtveca: placatis sunt tempora pura sepulcris O., mutis gratum acceptumque sepulcris CAT.

sepultura ženski spol grob, grobnica; pokop, pogreb

hasta la sepultura (fig) do groba

tomb [tu:m]

1. samostalnik
grob, grobišče; grobnica, mavzolej

figurativno the tomb grob, smrt
the Tombs ameriško mestna ječa v New Yorku
tomb house mavzolej

2. prehodni glagol
pokopati; (kot) v grobnico dati

tomba f

1. grob, grobnica:
tomba di famiglia družinski grob, grobnica
dalla culla alla tomba od zibelke do groba, od rojstva do smrti
silenzio di tomba tiho kot v grobu
avere un piede nella tomba pren. biti z eno nogo že v grobu
essere muto come una tomba pren. molčati kot grob

2. pren. nizko, mračno stanovanje; nizek, mračen prostor

tombeau [tɔ̃bo] masculin grobnica (tudi figuré), grob

tombeau de famille družinska grobnica
à tombeau ouvert (figuré) s tolikšno hitrostjo, da tvegamo smrtno nesrečo
il roulait à tombeau ouvert vozil je noro, blazno hitro
mise féminin au tombeau položitev v grob(nico), pokop
celte maison est un vrai tombeau ta hiša je prava grobnica
mettre au tombeau, ensevelir dans le tombeau pokopati v grob(nico)

undercroft [ʌ́ndəkrɔ:ft] samostalnik
arhitektura kripta, grobnica

urn [ə:n]

1. samostalnik
žara, urna
figurativno (redko) grob, grobnica; vrč, posoda za vodo (v obliki urne)
(= tea urn) čajnik; vrsta samovarja; kavnik

cinerary urn žara za pepel
funeral urn nagrobna žara

2. prehodni glagol
shraniti v žaro (žare)

vault¹ [vɔ:lt]

1. samostalnik
arhitektura obok, svod; klet; grobnica; obokana kamra
anatomija obokana votlina
ameriško trezor, (jeklena) shramba za dragocenosti

the vault of heaven nebeški svod, nebo
family vault družinska grobnica
wine vault vinska klet
to keep one's jewels in the vault at the bank hraniti svoje dragulje v trezoru (safu) v banki

2. prehodni glagol
obokati, zgraditi obok (nad čim)
neprehodni glagol
bočiti se, vzpenjati se

гроб m rakev, krsta; (zast.) grob, grobnica; (lj.) konec;
в г. глядеть biti z eno nogo v grobu;
хоть в г. ложись položaj je obupen