Franja

tribarvna griva stalna zveza
botanika Ramaria formosa (goba) ▸ cifra korallgomba

Brunftkragen, der, Brunftmähne, die, Jagd griva

cadejo moški spol kosem, kosmič; volna; Argentina griva

chiōma f

1. lasje

2. griva

3. pren. krošnja

4. astr. kometna megla

clavaria f (ditola, manina) bot. griva (Clavaria)

coámă -e f

1. griva

2. greben

3. sleme

4. krošnja

crest¹ [krest] samostalnik
greben, roža, perjanica, čop, griva
figurativno pogum, ponos

on the crest of the wave v najugodnejšem trenutku, na vrhuncu sreče

crin ženski spol griva; žima

crin vegetal morska trava
hacer las crines pristriči grivo konju
asirse a las crines skrbeti za svojo korist

criniēra f

1. griva

2. ekst. griva

3. astr.
criniera della cometa koma kometa

crinière [krinjɛr] féminin griva; okrasek iz žime na čeladah; familier gosti lasje; poétique rep (pri kometu)

crinière de lion levja griva

Fahne, die, (-, -n)

1. zastava; (Eckfahne) beim Fußball: zastavica

2. Pflanzenkunde jadro; bei Geflügelfedern: kosmača; Jagd beim Eichhörnchen: (košat) rep

3. (Schnapsfahne) izpuh, zadah

4. (Nebelfahne) griva; Technik jeziček; (Korekturfahne) krtačni odtis, stolpec die Fahne hissen/einholen izobesiti/sneti zastavo; die Fahne auf halbmast setzen spustiti (zastavo) na pol droga

giubba² f (konjska, levja) griva

guedeja ženski spol dolgi lasje, griva, koder las na čelu

tener aIc por la guedeja zgrabiti priliko za lase

iuba -ae, f (sor. z iubeō, gl. iubeō)

1. griva: Cat., equus iubam quatiens Ci., equum alacrem laetus adspexit, cuius in iubā examen apum consederat V.; metaf.: luduntque iubae per colla, per armos V. (o človeških laseh), quomodo excandescunt, si ex iubā sua decisum est Sen. ph. (o kosmatem pasjem vratu): Val. Fl.; tudi o petelinovem čopu: Col.; o repu zvezde repatice, ki so jo imenovali pogonias (πωγωνίας): Plin.; o drevesnem listju: Plin., illam (orationem) tori et quasi iubae decent Plin. iun.

2. meton.
a) (kačji) greben: iubae sanguineae exsuperant undas V.
b) čeladna griva, čeladni greben: oritur caedes Graiarum errore iubarum V.

jedìnica ž
1. edinka: jedinica u oca
2. mat. enica: tu ne dolaze desetice ni stotice nego samo -e
3. enica, enka
4. enota: vremenska, novčana jedinica partizanska, radna, metodska jedinica; divizija je jedna od većih jedinica u armiji
5. redko sukno, tkano z enojno nitjo
6. dial. griva, ozek pas trate med dvema njivama

klàdušica ž bot. griva, Clavaria

Korallenpilz, der, Pflanzenkunde Clavaria: kijec; Ramaria: griva, (oznaka tudi za druge gobe)

Kragen, der, (-s, -) ovratnik; Jagd griva; Musik glava z vijačnico; Technik (Lagerkragen) naslon; an den Kragen gehen iti zares, iti za glavo; am Kragen nehmen/packen zagrabiti za vrat, prijeti za kravateljc; an den Kragen wollen lotiti se (koga); jemandem den Kragen umdrehen zaviti vrat (komu); der Kragen platzt einem (človek) pobesni, popustijo (mu) živci; den Kragen aufschlagen zavihati ovratnik; Spanischer Kragen Medizin parafimoza

līmes -itis, m (iz adj. līmus 3 in *i-t idoč)

1. prečnica = prečna pot, omejek, meja, ozara ali griva (med njivami ali vinogradi): O., prodigunt in lutosos limites ac lustra Varr., semitas novosque limites in agro fieri non patiatur Col., l. decumanus Plin. glavna meja od vzhoda proti zahodu, l. transversus Plin. prečna meja od severa proti jugu, per limites foras itur ad agros Isid.

2. meton.
a) ozara kot (črta) mejnica, mejna črta, meja, mejišče, tudi mejnik: partiri limite campum V., saxum antiquum, ingens, … limes agro positus, litem ut discerneret arvis V., ultra limites clientium salis avarus H., quā potestate limites meos commoves? Tert.; pren.: benignitatis fines introrsus referre et illi minus laxum limitem aperire Sen. ph.; poseb. črta mejnica = α) smoter, namen, cilj: l. carminis Stat. β) razlika, razloček: iudicium brevi limite falle tuum O., quaedam perquam tenui limite dividuntur Q.
b) utrjena mejnica, meja, mejna črta, mejni nasip (med dvema deželama): penetrat interius, aperit limites Vell., limite acto T., Romanus limitem a Tiberio coeptum scindit T., cuncta inter castellum Alisonem ac Rhenum novis limitibus … permunita T.

3. posplošeno = sploh cestna črta, proga, cesta, pot, steza: l. Appiae L., extra portam est limes in gymnasium ferens L., eo limite signa extulerunt L., profectus inde transversis limitibus L. po stranpoteh, po stranskih poteh, l. latus L., lato te limine ducam V., laevo limite V. na levo, l. acclivis O., limite recto fugere O., fugientibus me pateant limites Cu.; pren.: si male dicitis, nostro gradiar limite Pl., quasi limes ad caeli aditum patet Ci., idem limes agendus erit O. isto pot bo treba hoditi = po istih sredstvih bo treba posegati.

4. metaf.
a) pot, svetli, ognjeni pramen kometov in drugih nebesnih teles: tum longo limite sulcus dat lucem V., flammiferumque trahens spatioso limite crinem stella micat O., bolis vero perpetua ardens longiorem trahit limitem Plin., sectus in obliquum est lato curvamine limes O. živalski krog, zodiak, l. curvus O. mavrica.
b) struga: l. aquarum O., solito dum flumina currant limite O., haec lympha puellis avia secreti limitis una fluit Pr.
c) žila, črta na dragulju: nigram materiam distinguente limite albo Plin.
d) limites circi prehodi med sedeži v cirkusu: Tert.

Mähne, die, (-, -n) griva (tudi figurativ)