Franja

păcătuí -iésc vi. grešiti

pecar [c/qu] grešiti, pregrešiti se; domišljati si (de na)

pecar de bueno čezmerno dober biti
pecar de prolijo predolgovezen postati
no pecar de cobarde ne biti bojazljivec

peccare v. intr. (pres. pēcco)

1. relig. grešiti; narediti, delati greh:
peccare di invidia grešiti zaradi zavisti

2. ekst. grešiti, pregrešiti se:
peccare per leggerezza grešiti iz lahkomiselnosti
peccare per troppa bontà grešiti zaradi pretirane dobrote
peccare contro il buon senso pregrešiti se zoper zdravi razum

peccō -āre -āvī -ātum

1. grešiti, zagrešiti, pregrešiti se: maxima inlecebra peccandi est impunitatis spes Ci., ne equus peccet H. se ne spotakne; subst. pt. pr. peccantes -ium, m grešniki, odpadniki: N. idr.; z abl.: peccare verbo O., pecuniā T.; s splošnim abl. n zagrešiti kaj: ne quid peccet C., non multa peccas Ci., plura p. Ter.; od tod pass.: multa peccantur Ci. veliko se greši, veliko napak se dela, veliko je prestopkov; s praep.: p. erga aliquem C., in syllabā, in poematis et in oratione Ci. — Od tod adj. pt. pr. peccāns -antis, adv. peccanter napačen, nepravi: est etiam profecto peccantius prohibito cibo vinum dare Cael.

2. (z)motiti se v čem, ne videti, ne opaziti (opažati) česa: interdum volgus rectum videt, est, ubi peccat H., scriptor si peccat idem librarius H. dela vedno isto napako, si peccavisses unam syllabam (po drugih in unā syllabā) Pl.

3. occ. kaznivo ravnati s kom, spozabiti (spozabljati) se nad kom, lotiti (lotevati) se koga; poseb. (o nečistovanju in prešuštvu) spolno grešiti, nečistovati, prešuštvovati, spečati se z osebo drugega spola: quod in eo (sc. Valerio) peccandi Germanis causa non esset C., p. in togatā (sc. muliere) H., matrona peccans H., quid (sc. precatur) meretrix, nisi ut plurimum peccet? Lact.; o stvari: anulus peccaverat Mart.

Opomba: Sinkop. obl. peccāris = peccaveris: Pr.

pécher [peše] verbe intransitif grešiti, pregrešiti se (contre proti čemu)

pécher contre la bienséance pregrešiti se proti dostojnosti
pécher par excès pretiravati

posŕnuti pòsr̄nēm
1. spodrsniti: posrnuti na ledu; čovjek mora gledati da ne posrne
2. opoteči se: još mi nikad posrnuo nisi, a danas mi poče posrtati
3. pasti, omahniti: posrnuti pod teškim teretom
4. pasti, grešiti, narediti greh: dakle si posrnula?
5. ekspr. gospodarsko jo zavoziti: posrnuo je seljak, posrnuli smo i mi

preblázniti prèblāznīm
I. pohujšati, zapeljati
II. preblazniti se pohujšati se, grešiti

pregrešívati -gèšujēm (ijek., ek.) grešiti

pregrijèšiti prègriješīm (ijek.), pregréšiti prègrēšīm (ek.)
1. grešiti, storiti greh: odlučiše prije pošteno umrijeti nego nepošteno pregriješiti
2. pregrešiti se: ako bi drugi put pregiješio

prō-lābor -lābī -lāpsus sum (prō in lābī)

I.

1. naprej zdrsniti (zdrsávati, zdrsováti), zdrkniti (zdrkávati, zdrkováti), (z)drseti, (z)drčati, smukniti (smukati), pomakniti (pomikati) se, (z)rušiti se: serpens prolabitur Ci. poet., alii (sc. elephanti) clunibus subsidentes prolabebantur L.

2. metaf.
a) zabresti, zaiti (zahajati), pri(haja)ti kam: Val. Max. idr., huc libido est prolapsa Ci., ad istam orationem Ci., longius Ci. postajati dolgovezen, ad superbiam T., ad iurgia T. spreti se, in misericordiam L. vdati (predati, prepustiti) se usmiljenju.
b) (o besedi) zdrkniti, uiti, uteči: ab aliqua cupiditate prolapsum verbum Ci. —

II.

1. dol zdrkniti, zdrkati (zdrkavati, zdrkovati), spodrsniti (spodrsavati), zdrsniti (zdrsavati), (dol) pasti (padati): velut si prolapsus cecidisset L., prolabens ex equo L., prolabi per caput (sc. equi) L., ex arbore Plin., in cloacae foramen Suet., matris prolapsus ab alvo O.; occ. (z)rušiti se, podreti (podirati) se, razpasti (razpadati): cum aedes Iovis vetustate … prolaberetur N., prolapsa Pergama V.

2. metaf.
a) grešiti, pregrešiti se, zabloditi: cupiditate, timore Ci., regni cupiditate L.
b) propasti (propadati): prolapsa disciplina L., prolapsum clade imperium Romanum L., rem prope prolapsam (pokvarjeno) restituit L., ita prolapsa est iuventus, ut … Ci., dites olim familiae studio magnificentiae prolabebantur T.

sagrešívati -grèšujēm (ijek., ek.) grešiti: vrlo sagrešuje koji nedostojno prima sakramente

sin² [sin] neprehodni glagol & prehodni glagol
napraviti greh, grešiti, pregrešiti se, napraviti prestopek ali prekršek (against zoper, proti)

to sin against the rules pregrešiti se zoper pravila
to sin one's mercies izgubiti milost, pregrešiti se, biti nehvaležen
to sin away z grehom (grehi) lahkomiselno izgubiti, zaigrati (one's happiness svojo srečo)
he is more sinned against than sinning figurativno on je bolj žrtev kot krivec, bolj zasluži pomilovanje kot grajo

sündigen grešiti (gegen zoper), figurativ pregrešiti se

zgrijèšiti zgrȉješīm (ijek.), zgréšiti zgrȇšīm (ek.)
I.
1. grešiti, narediti greh: pošla je s njim u stan i zgriješila bludno; zgriješi glava, a rep plaća
2. pregrešiti se: no ljudi tek su ljudi, i najbolji kadikad zgriješi
3. pregrešiti se nad kom: on je protiv tebe zgriješio što je prikovao uza se; zgriješiti bogu pregrešiti se pred bogom
II. zgriješiti se pregrešiti se: nekad se zgriješim, pa na boga se ljutim

грешить grešiti, delati napake

гріши́ти -шу́ недок., grešíti -ím nedov., dov.

погрешать, погрешить grešiti, pregrešiti se; (z)motiti se, napake delati

прегрешать, прегрешить (zast.) grešiti, pregrešiti se

blúdjeti blúdīm (ijek.), blúdeti blúdīm (ek.)
1. bloditi, tavati: bludjeti po polju; misli moje, kud bludite
2. motiti se: samo plemeniti duhovi blude
3. nečisto grešiti: patriciji danju, noću piju, igraju, blude s heterama

impeccabilité [ɛ̃pɛkabilite] féminin neoporečnost, brezhibnost; negrešljivost; religion nezmožnost grešiti