Franja

informacíjski (-a -o) adj. informativo; di, dell'informazione; delle informazioni:
informacijsko gradivo materiale informativo
informacijski center, urad ufficio informazioni

noten pridevnik
(o notah) ▸ kottaNa notnem stojalu je bilo nekaj notnih listov. ▸ A kottatartón néhány kottalap volt.

obveščeválen (-lna -o) adj. informativo; di informazione, di informazioni:
obveščevalno gradivo materiale informativo
obveščevalna sredstva mezzi di informazione
obveščevalna služba servizio informazioni

oglasni letak stalna zveza
(promocijsko gradivo) ▸ hirdető szórólap

ponávljati (-am) | ponovíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. ripetere, reiterare, rifare; bissare:
ponavljati gibe ripetere i movimenti
ponavljati iste besede rifare lo stesso discorso
ponoviti vprašanje rinnovare la domanda; ripetere la domanda
ponoviti odlomek bissare il brano
ponavljati obrabljene fraze rifriggere luoghi comuni

2. šol. ripetere, ripassare, rivedere:
ponoviti gradivo, lekcijo ripetere, rivedere la lezione
ponavljati razred ripetere l'anno

B) ponávljati se (-am se) | ponovíti se (-ím se) imperf., perf., refl. ripetersi:
potresni sunki se ponavljajo le scosse sismiche si ripetono
pisatelj se je začel ponavljati lo scrittore ha preso a ripetersi

predméten (-tna -o) adj. oggettivo; concreto; della materia, materiale:
predmetno gradivo muzeja i materiali del museo
lingv. predmetni odvisnik subordinata oggettiva
predmetni svet il mondo materiale
predmetna stvarnost la realtà concreta, materiale

prejédati (-am) | prejésti (-jém)

A) imperf., perf.

1. rodere:
molji so prejedli blago le tarme hanno roso il tessuto

2. corrodere:
rja prejeda kovino la ruggine corrode i metalli

4. mangiare:
večino dneva so prejedli in prepili buona parte del giorno la passarono a mangiare e bere

B) prejédati se (-am se) | prejésti se (-jém se) imperf., perf. refl.

1. perforare, penetrare (rodendo)

2. pren. finire di leggere, giungere a capo di:
pren. prejesti se skozi gradivo ripassare a fondo la materia

3. prejedati se pog. (prerekati se) litigare

promocijski letak stalna zveza
(promocijsko gradivo) ▸ népszerűsítő szórólap

propagandni letak stalna zveza
pogosto v političnem kontekstu (oglasno gradivo) ▸ propaganda szórólap

reklámen (-mna -o) adj. di, della pubblicità, pubblicitario:
reklamna akcija campagna pubblicitaria
reklamni agent agente pubblicitario
reklamni pano cartellone
reklamni spot spot pubblicitario
reklamno gradivo portfolio
reklamno geslo slogan pubblicitario
reklamni napis manifesto pubblicitario

reklamni letak stalna zveza
(promocijsko gradivo) ▸ szórólap, reklámszórólap

rokopísen (-sna -o) adj. manoscritto:
tiskano in rokopisno gradivo materiali stampati e manoscritti
srednjeveške rokopisne delavnice gli scriptoria medievali
lastnoročno rokopisno posvetilo dedica autografa dell'autore

sistematizírati (-am) perf., imperf.

1. sistematizzare:
sistematizirati gradivo sistematizzare il materiale

2. disporre organicamente, sistematicamente; sistematizzare (posti di lavori, mansioni)

snov¹ ženski spol (-i …)

1. der Stoff, (gradivo) Baustoff; (akustična izolacijska Schalldämmstoff, barvilna Farbstoff, grenčična Bitterstoff, hladilna mazalna Kühlschmierstoff, hranilna Nahrungsstoff, Nährstoff, impregnacijska Tränkstoff, inhibicijska Hemmstoff, izhodiščna Ausgangsstoff, nosilna Trägerstoff, ogrodna Gerüststoff, oporna Stützbaustoff, temeljna Ausgangsstoff, prečiščena Gutstoff, razcepna Spaltstoff, rezervna Reservestoff, Vorratsstoff, strašilna Schreckstoff, svetilna Leuchtstoff, škodljiva Schadstoff, trdna Feststoff, trdna pogonska Festtreibstoff, tuja Fremdstoff, učinkujoča Wirkstoff, umetna Kunststoff, vabilna Lockstoff, vlaknasta Faserstoff, vžigalna Zündstoff)

2. (material) das Material (izhodiščna Ausgangsmaterial, nosilna Trägermaterial)

3. (substanca) die Substanz (trdna feste, tekoča flüssige, plinasta gasförmige, anorganska anorganische, organska organische), -substanz (osnovna Grundsubstanz, zavorna Bremssubstanz)

4. (materija) die Materie

5. (masa) die Masse (filtrirna Filtermasse)
v snovi masse-
(barvan massegefärbt); (sredstvo) das Mittel

6. snovi množina:
balastne snovi Ballaststoffe množina, Schlackenstoffe
rastne snovi Wuchsstoffe množina
razpadne snovi Zerfallsstoffe množina
| ➞ → strupena snov, škodljiva snov, balastna snov, odpadna snov, suha snov

študijski pridevnik
1. (o pridobivanju znanja) ▸ tanulmányi, tanulási, szak-Subvencionirana študentska prehrana se izvaja v študijskih središčih v Sloveniji. ▸ Szlovéniában a tanulmányi központok kedvezményes diákétkezést biztosítanak.Opravila sem že vse študijske obveznosti in zdaj pišem magistrsko delo. ▸ Minden tanulmányi kötelezettségemnek eleget tettem, és most a diplomamunkámat írom.Povezane iztočnice: študijska izmenjava, študijsko leto, študijska knjižnica, študijski krožek, študijska skupina, študijski program, študijska smer

2. (namenjen raziskovanju ali testiranju) ▸ teszt-, tanulmány- Študijski modeli avtomobilov so na vsakem pomembnem sejmu velika privlačnost. ▸ A tesztautómodellek nagy vonzerőt jelentenek minden jelentősebb vásáron.Platnom so pregledno dodane študijske risbe, ki nas poučijo o tem, kako so nastajale večje kompozicije. ▸ A vásznak mellé jól áttekinthető tanulmányrajzokat mellékeltek, melyekből megtudhatjuk, hogyan jöttek létre a nagyobb kompozíciók.
Arhitekt si zamisel v vseh fazah nastajanja in dograjevanja poenostavlja s študijskimi maketami. ▸ Az építész az ötletét az alkotás és a kivitelezés minden szakaszában tesztmakettekkel teszi átláthatóvá.
Povezane iztočnice: študijska zbirka

učn|i (-a, -o) Lehr- (kabinet das Lehrkabinett, zavod die Lehranstalt, metoda das Lehrverfahren, die Lehrmethode), Lern- (cilj das Lernziel, pomagalo die Lernhilfe, proces der [Lernprozeß] Lernprozess, uspeh der Lernerfolg, skupina die Lerngruppe), Unterrichts- (gradivo/material das Unterrichtsmaterial, predmet der Unterrichtsgegenstand, enota die Unterrichtseinheit, ura die Unterrichtsstunde)

urádno adv. ufficialmente, d'ufficio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
uradno dovoliti, prepovedati permettere, proibire ufficialmente
teh. uradno pregledati collaudare
uradno prepovedati interdire
jur. uradno sprejeti dokazno gradivo assumere i mezzi di prova
uradno še neimenovan (za neko funkcijo) nomina in pectore
uradno zapisati protocollare

uredíti (-ím) | uréjati (-am)

A) perf., imperf.

1. ordinare, regolare, sistemare, aggiustare:
urediti gradivo sistemare il materiale

2. acconciare; apparecchiare, assettare:
urediti sobo assettare la camera
urediti lase, pričesko acconciare i capelli

3. arrangiare, (ri)sistemare:
urediti nekdanji hlev v delavnico ristrutturare la ex stalla in laboratorio

4. redigere, curare l'edizione:
urediti zbornik curare l'edizione di una miscellanea

5. regolare, ordinare:
urediti pravopis regolare l'ortografia
urediti s predpisom, zakonom regolare per decreto, per legge

6. regolare, sistemare; sbrigare:
urediti račune regolare i conti
urediti formalnosti sbrigare le formalità

B) uredíti se (-ím se) | uréjati se (-am se) perf., imperf. refl. regolarsi; sistemarsi:
vreme se je uredilo il tempo è migliorato
lepo sta se uredila v stari hiši la coppia si è sistemata bene nella vecchia casa

C) uredíti si (-ím si) | uréjati si (-am si) perf., imperf. refl.
urediti si lase acconciarsi i capelli
urediti si obraz truccarsi, imbellettarsi
urediti si življenje collocarsi, sistemarsi

vréden (-dna -o) adj.

1. del valore di, che vale:
njegovo premoženje je vredno sto milijonov il suo patrimonio è di, vale cento milioni
as je vreden deset točk ogni asso vale dieci punti
gradivo dokumentarno ni dosti vredno il materiale, dal punto di vista documentario, non vale molto

2. degno; meritevole:
pomilovanja vreden degno di compassione
vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja degno di affetto, di rispetto, di fiducia
stvar ni niti omembe vredna la cosa non vale la pena di essere menzionata, non è il caso di menzionare la cosa

3. pren. ottimo, prezioso, valido, importante:
estetsko vredni izdelki prodotti esteticamente validi
vreden nakit gioielli preziosi
eden vrednejših sodobnih pesnikov uno dei più importanti poeti contemporanei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne biti vreden počenega groša non valere niente, non valere un fico secco
prizor, ki je vreden čopiča velikega umetnika una scena degna del pennello di un grande artista
iron. ta ti je svojega denarja vreden un farabutto della più bell'acqua
drug drugega sta vredna sono (ambedue) della stessa risma
vsak človek je sebe vreden ognuno merita rispetto
dati zlata vreden nasvet dare un ottimo consiglio
zlata vreden človek un gran galantuomo, una gran brava persona; un individuo molto capace
ni vreden, da ga sonce obseva è un infame
nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
vredna je greha una gran bella ragazza; vulg. un bel pezzo di fica
blago, ki je vredno svojega denarja merce ottima, che ha il giusto prezzo
vreden graje censurabile, sindacabile
vreden obsodbe condannabile
vreden spoštovanja apprezzabile, stimabile
PREGOVORI:
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai

zaup|en² (-na, -no) spis, informacija: vertraulich, geheim
strogo zaupen streng geheim
zaupna informacija die Hintergrundinformation
zaupna stvar die Vertrauenssache
zaupna zadeva die Geheimsache, [Verschlußsache] Verschlusssache
biti zaupnega značaja einen vertraulichen Charakter haben
poznavalec zaupnih podatkov der Geheimnisträger
zaupno delovno mesto der Vertrauensposten
zaupno gradivo die [Verschlußsache] Verschlusssache