Franja

stopnj|a² [ô] ženski spol (-e …) (mera, intenziteta) der Grad (tudi matematika) (črkovna Schriftgrad, inteligenčna Intelligenzgrad, organizacijska Organisationsgrad, abstrakcije Abstraktionsgrad, bazičnosti Basengrad, izčrpanosti Erschöpfungsgrad, iztezanja Reckgrad, kislosti Säuregrad, mletja Mahlungsgrad, Mahlgrad, Ausmahlungsgrad, nasičenosti Sättigungsgrad, podobnosti Ähnlichkeitsgrad, popularnosti Popularitätsgrad, sokrvnosti Inzuchtgrad, sorodstva Verwandtschaftsgrad, standardizacije Normungsgrad, varnosti Sicherheitsgrad, verjetnosti Wahrscheinlichkeitsgrad, zaposlenosti Beschäftigungsgrad, zrelosti Reifegrad, toplotna Wärmegrad, trdotna Härtegrad)
razlika v stopnji der Gradunterschied
v stopnjah graduell
tehnika obrniti na manjšo/večjo stopnjo kleindrehen/aufdrehen
preklopiti na višjo stopnjo hochstellen

stôpnja -e ž
1. grad
□ razvojna stopnja stadiu; nivel
2. putere

tóča ž tuča, grad: toča gre
grad pada; svinčena toča
grad od olova; toča krogel
tuča, grad kuršuma; ima denarja kot -e
ima vrlo mnogo novaca; po -i zvoniti
iza tuče zvoniti

tóča -e ž., град -у ч.

degradírati -am dov./nedov.
1. a degrada, a coborî în grad
2. a degrada, a degenera

koléno -a s
1. anat. genunchi
2. tehn. articulaţie
3. grad de rudenie

metrópola ž (gr. metrópolis)
1. metropola, glavni grad, prijestonica (pre-)
2. država u odnosu prema koloniji

skrajno äußerst, höchst; in höchstem Grad, aufs äußerste; extrem; oddaljen: himmelweit (entfernt); über- (buden überwach, natančen übergenau, previden übervorsichtig), erz-, stock-, kreuz- (konzervativen erzkonservativ, stockkonservativ, nesrečen kreuzunglücklich, neumen erzdumm, kreuzdumm, pošten kreuzehrlich), ober- (fin oberfein), ur- (komičen urkomisch), hunds- (beden hundsmiserabel, hundselend)
| ➞ → neumen, zanimiv ….

stopinjsk|i (-a, -o) Grad- (lestvica die Gradeinteilung, mreža das Gradnetz)

upoštevanost [é] ženski spol (-i …) Grad/Ausmaß der Berücksichtigung

velemésto s velegrad, veliki grad, velika varoš

akademsk|i [é] (-a, -o) akademisch
akademska stopnja akademischer Grad
akademski slikar der Kunstmaler

anekdota samostalnik
(duhovita zgodba) ▸ anekdota [pogosto v zgodovinskem kontekstu] ▸ adoma Anekdota pripoveduje, kako je nastal grad Rudenek. ▸ Az anekdota Rudenek vára létrejöttéről szól.
Z nami sta delila anekdote iz šolskih klopi, družinskega življenja. ▸ Az iskoláskorukról és a családi életükről anekdotáztak nekünk.
O Dioklecijanu je krožilo mnogo zgodb in anekdot. ▸ Sok történet és anekdota szól Diocletianusról.

bavarski pridevnik
(o Bavarski in Bavarcih) ▸ bajor

bójda adv. (baje) sembra, si dice:
grad je bojda sezidal neki plemič sembra che il castello fosse stato costruito da un nobile

Celzij Celsius
38 stopinj Celzija 38 Grad Celsius

dohód access; avenue; entry

dohódi k... approaches pl to...
dohód v grad access to the castle
dohód do gradu je po tej cesti the castle is approached by this road

dominírati (-am) imperf.

1. (prevladovati) dominare (tudi ekst.)

2. pren. (dvigati se nad) dominare, sovrastare:
grad dominira nad mestom il castello domina la città

dominírati dominar; tener dominio sobre

grad dominira nad mestom el castillo domina la ciudad

Gornja Lendava stalna zveza
(nekdanje ime za naselje Grad) ▸ Felsőlendva [település a Muravidéken]