Franja

locūtiō (loquūtiō) -ōnis, f (loquī)

1. govorjenje, govor (naspr. reticentia): Cael., ex locutione, ex reticentia, … facile indicabimus, quid eorum apte fiat Ci., cotidiana l. Corn., pulchra Q.; occ. izgovarjanje, izgovarjava, izgovorjava, izgovor, izreka: fundamentum orationis vides locutionem emendatam et Latinam Ci., recta l. Q.

2. meton. reklo, rečeníca, fraza: quam vitantes ambiguitatem quidam dicere maluerunt voces, locutiones, dictiones Q., talium locutionum copia Gell.

locution [lɔküsjɔ̃] féminin izraz, izražanje, govorjenje

locution vicieuse slabo, pomanjkljivo izražanje

locūtus, abl. -ū, m (loquī) govorjenje: Pherecydes Syro ex insula oriundus, qui primus versuum nexu repudiato conscribere ausus est passis verbis, soluto locutu, libera oratione, eum quoque Pythagoras magistrum coluit Ap.

loquēla in (v nekaterih rokopisih) loquella -ae, f (loquī)

1. govorjenje, govor: commodo loquelam, tua tibi nunc prodens: confitemur cistellam habere Pl., nutricis blanda … loquella Lucr.

2. meton.
a) beseda: hinc quidam loquelam dixerunt verbum quod in loquendo efferimus Varr., fudit has ore loquelas V., sive loquelis sive casibus serviat Prob.
b) način govorjenja, govorica, jezik: Graiaque quod Getico victa loquella sono est O.

ōrātiō -ōnis, f (ōrāre)

1. govor, govorjenje, jezik: Pl., Ter., Naev. ap. Non., Enn. ap. Gell., Pac. ap. Ci., Ca. ap. Plin., ferae sunt rationis et orationis expertes Ci., omnis locutio oratio est Ci., Epicurus re tollit, oratione relinquit deos Ci. dejansko bogove odpravlja, govori pa vendar o njih, o. Latina, Graeca Gell.

2. meton.
a) govorica, način govorjenja, način dopovedovanja, izražanje, izraz, beseda: tanta commendatio oris atque orationis N., o. concinna, contorta Ci., virtuti Pompei quae potest oratio par inveniri? Ci., utriusque orationis facultas Ci. (govorniškega in filozofskega izražanja).
b) govor, besede, izrek, izjava, izpoved: tecum mihi constituenda est oratio Ci. s teboj se moram še pogovoriti, parum oratione (s pogajanji, s pregovori) reconciliare N., captivorum oratio cum perfugis convenit C., hoc oratione adducti C. na to razpravo, honesta oratio est Ter., Ci. to se prav lepo glasi, apud quem (sc. Platonem) saepe haec oratio (trditev) usurpata est Ci.; occ. ugovor, protigovor: illorum o., qui dissentiunt Ci.; tudi opravičevalni govor, opravičilo, izgovor: percepta oratione eorum C.
c) (umetno, za javnost izdelani ali predelani) govor, predavanje: C., Q., Sen. ph., Plin. iun., Suet., Gell. idr., Cato ab adulescentiā confecit orationes N., o. perpetua N. zdržema (neprekinjeno) tekoč govor, orationem habere de aliquā re Ci. ali super re T., orationes pro aliis et in alios L.; occ. α) predmet, snov, tema(tika) (govora): huius orationis principium invenire Ci., oratio deesse nemini potest Ci. β) zgovornost, govorniški dar: satis in eo fuit orationis atque ingenii Ci., vincas oratione Regulos Mart.
d) nevezan govor, nevezana beseda, proza (s celim izrazom oratio soluta; naspr. versus, poema(ta)): Varr., saepissime et in poematis et in oratione peccatur Ci.
e) molitev, poseb. očenaš: Eccl.
f) v cesarski dobi = cesarski (pis(me)ni) odgovor (odpis), ukaz, odlok, sklep, cesarska odločitev, cesarsko pismo: Suet., oratio principis per quaestorem audita est T.

parlare

A) v. tr. (pres. parlo)

1. govoriti:
parlare piano govoriti počasi
parlare forte govoriti glasno
parlare a voce bassa govoriti potiho
parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
generalmente parlando na splošno

2. spregovoriti; priznavati:
l'accusato ha parlato obtoženec je priznal

3.
parlare a, con govoriti komu, s kom:
parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči

4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
parlare a favore di govoriti komu v prid
parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava

5. govoriti, razpravljati:
parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi

6. govoriti, prikazati:
l'articolo parla di članek govori o

7. pren.
parlare a gesti govoriti s kretnjami
i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti

B) v. tr. govoriti (jezik):
parlare più lingue govoriti več jezikov
parlare francese govoriti francosko
parla un inglese perfetto odlično govori angleško
parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo

C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)

1. govoriti (s kom)

2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih

3. pog. ljubimkati

Č) m govor, govorjenje

peladera ženski spol ameriška španščina govorjenje, govorica

(profātus), samo abl. -ū, m (profārī) izreka(nje), izgovor, izgovarjanje, izgovarjava, govorjenje: effreno nimbos aequare profatu Stat., profatu vocis Sen. ph., voces dictu profatuque ipso taetrae Gell.

prōnūntiātiō -ōnis, f (prōnūntiāre)

1. javno oklicevanje, javni oklic, javni razglas, javno oznanilo (naznanilo): qua pronuntiatione facta … omnes Uticam relinquunt C.; occ.
a) sodniški izrek, (raz)sodba: Ci., Petr., pozni Icti.
b) glasnikovo oklicevanje, razglašanje, naznanjevanje, oznanjevanje, razglasitev, naznanitev, razglas, oglas, naznanilo: Val. Max.

2. izražanje, govor: Icti., cuius opera Graeca pronuntiatione strategemata dicuntur Val. Max.; occ.
a) (po)stavek ali (iz)rek (v logiki), podména, mnenje, domneva: quid est, cur non omnis pronuntiatio aut vera aut falsa sit Ci.
b) predavanje, izvajanje, govorjenje, deklamiranje, deklamacija, recitiranje, podajanje: Q., Plin. iun., Corn., Val. Max.
c) meton. posamezna izgovorjena črka, glas: elementa proprie dicuntur ipsae pronuntiationes Prisc.

ramage [ramaž] masculin

1. vejevje; dekorativne risbe, vzorci vejic z listjem in cvetjem (v blagu)

2. ptičje petje; figuré, humour govorjenje

3. razpenjanje tkanine, sušenje napete tkanine

recital [risáitəl] samostalnik
pripoved(ovanje), govorjenje (na pamet), predavanje, recitiranje; navajanje, naštevanje; (glasno) čitanje; opis, poročilo
pravno uvodni, pripravljalni del listine, dokumenta, spričevala; določba, ugotovitev
glasba recital, solistična glasbena prireditev; koncert del enega skladatelja ali homogenega sporeda

recital of details naštevanje podrobnosti
piano(forte) recital klavirski večer
vocal recital, song recital recital (večer) pesmi

Rede, die, (-, -n) govor; govorjenje; gebundene/ungebundene Rede vezana/nevezana beseda; leere Reden prazno govorjenje; eine Rede halten imeti govor; wovon ist die Rede? o čem je beseda?; die Rede kam auf X beseda je nanesla na X; große Reden führen ustiti se; es geht die Rede ... govori se, da ...; die Rede kommt auf začne se govoriti o; die Rede bringen auf speljati pogovor na; die Rede ist von govor je o; davon kann keine Rede sein figurativ to sploh ne pride v poštev; Rede und Antwort stehen zagovarjati se, odgovarjati za; nicht der Rede wert sein ne biti vredno besed; die Rede verschlagen zapreti sapo; in die Rede fallen seči v besedo; zur Rede stellen poklicati na zagovor; eine zündende Rede plameneč govor; direkte/indirekte Rede premi/odvisni govor; es geht die Rede, [daß] dass ... govori se, da ...

saying [séiiŋ] samostalnik
govorjenje, govor; izjava; izrek, pregovor; življenjsko pravilo

as the saying is (goes) kot pravijo, kot pravi pregovor
saying and doing are different things reči in storiti je dvoje (različnih stvari)
that goes without saying to se samo po sebi razume
there is no saying when (why) ne da se (nič) reči kdaj (zakaj)

sermō -ōnis, m (morda iz serere¹; nekateri razlagalci besedo izpeljujejo iz kor. *su̯er- govoriti; prim. got. swaran = stvnem. swerien, swerren = nem. schwören, ang. answer odgovor, sl. svariti)

1. pomenek (med več osebami), pomenkovanje, izmenjava mnenj (stališč), razprava, pogovor, razgovor (do katerega pride slučajno, ne po dogovoru, kar zaznamuje beseda colloquium), pogovarjanje, razgovarjanje, govorica: ENN. AP. GELL., CAECIL. AP. GELL., PL., TER., TIT. AP. NON., S. FR., Q. idr., sermonem habere (conferre, instituere) cum aliquo CI., longior ab Ambiorige instituitur sermo C., sermo et familiaris et cotidianus CI., comis sermo T., iocosus H., sermonem ordiri CI., oritur sermo de aliqua re H., multi et illustres et ex superiore et ex aequo loco semones habiti CI. EP. moje številne nedvoumne izjave (besede), ki sem jih izustil tako na sodnem odru kot tudi v vsakdanjem življenju, sermo Abdalonymi CU. izjava, besede, izustilo, multa ibi tota die in concilio sermonibus iactata erant L., iucundus mihi est sermo litterarum tuarum CI. EP. pis(me)na izmenjava mnenj s teboj; meton. predmet (tema, vsebina) pogovora (pogovarjanja) ali govorice: nunc per urbem solus (sc. filius meus) sermoni omnibust PL. zdaj se plete (o mojem sinu) po vsem mestu govorica, zdaj se o njem širi govorica (širijo govorice), zdaj vse mesto govori o njem, nunc inter eos tu sermo es PR., Cataplus ille Puteolanus sermo illius temporis CI. o katerem je v tem času vse govorilo, medici ... ad Dionysium filium sermonem rettulerunt N. vsebino pogovora.

2. occ. učen pogovor, učen razgovor, učena razprava, učeno razpravljanje, učena izmenjava mnenj (stališč), učeno izmenjavanje mnenj (stališč), učeno besedovanje, učena debata, učena diskúsija (diskusíja), učeno diskutiranje, disput, disputacija, disputiranje, učeni pretres, učeno pretresanje, učeni prepir, dialog, konverzacija, predavanje: Q. idr., exposuit (sc. Scaevola) nobis sermonem Laelii de amicitia habitum ab illo secum et cum ... C. Faunio CI., in quo (sc. circulo) aut de re publica disputaretur aut de philosophia sermo haberetur N., quamquam Socraticis madet sermonibus H., sermones, quos scripsit (sc. Plato) GELL.

3. pogovorni (razgovorni, občevalni) jezik, miren (pogovoren) način pogovora (besedovanja) (naspr. contentio), vsakdanja govorica, vsakdanji govor, naravna govorica, preprosta, nevezana beseda, proza (naspr. vezana beseda), preprost govor: in argumentis Caecilius poscit palmam, in ethesin Terentius, in sermonibus Plautus VARR. AP. NON., mollis est oratio philosophorum et umbratilis ... Itaque sermo potius quam oratio CI., contentio tribuitur disceptationibus indiciorum, contionum, senatūs; sermo in circulis, disputationibus, congressionibus familiarium versatur CI., sermo est oratio remissa et finitima cotidianae locutioni CORN., si quis scribat, uti nos sermoni propiora H., soluta oratio, qualis in sermone et epistulis Q., vox sermoni proxima Q., supra modum sermonis attolli Q., usque eo naturale est paulatim incitari, ut litigantes quoque a sermone incipiant, ad vociferationem transeant SEN. PH., ut rursus vaces sermoni, quem apud municipes meos habui PLIN. IUN.; meton. v pogovornem jeziku, v preprosti besedi napisan spis, pri H. satire in pisma: nostrorum sermonum iudex H. (o svojih satirah), nec sermones ego mallem repentes per humum H. (o svojih pismih, epistulae), ille (sc. delectatur) Bioneis sermonibus (= satiris) H.

4. govorica (govorice) = govorjenje (ljudstva), glas: vulgi CI. EP., sermo atque fama CI., vix feram sermones hominum CI., ut propter eum in sermonem hominum atque in tantam vituperationem veniret CI. da bi prišel ljudem v zobe, sermones lacessere C. sprožiti (sprožati, (raz)širiti) govorice, dare sermonem alicui CI. ali sermones praebere aliis L. da(ja)ti komu (drugim) priložnost (možnost, povod) za govorice (govorjenje), materiam sermonibus praebere T., dissipatur sermo totā Asiā CI., haec (sc. fama) cum multiplici populos sermone replebat V., nil dignum sermone canere H.; pesn. = pravljica, bajka: sermones utriusque linguae (sc. grškega in latinskega) H.

5. jezik = način govorjenja ali izražanja, govorjenje, izražanje, govor, govorica, beseda, slog, idiom: SEN. PH. idr., proletarius PL., plebeius CI., delicatus, elegans, festivus CI., rusticus, urbanus L., humilis, pedester H., cotidianus Q., elegantia sermonis CI., sermonis error CI. napačno izražanje, finit ergo in Catulo sermo Latinus CI., suavitas sermonis Latini N.; meton. posamezen izraz, stavek: ICTI., POMP., SERV., non possum exprimere sermonibus MIN.; occ. jezik, ki ga kdo govori, narečje, dialekt: sermone debemus uti, qui natus (po nekaterih izdajah innatus) est nobis CI. ki nam je prirojen, ki je naš materni jezik = nativus sermo CU., gentes dissonae sermone L., sermo Persarum N., libri ... Graeco sermone confecti N., sermo patrius H., sermonis patrii egestas LUCR., sermo humanus ali sermo hominum PLIN., lusciniae Graeco atque Latino sermone dociles PLIN.

6. govorni običaj, govorna navada, običaj (navada) govorjenja, jezikovna raba: rectus ICTI., vulgi sermone mons significatur ICTI.

7. pridiga: ECCL.

Opomba: Nom. sg. sermō (H., LUCR.), poznejši pesniki merijo sermŏ (npr. IUV.).

sough [sáu; sʌf]

1. samostalnik
žvižganje, zavijanje, tuljenje, ječanje, vršenje (vetra)
škotsko govorice, govorjenje

2. neprehodni glagol
(o vetru) zavijati, tuliti, vršeti
škotsko lajnati

speaking [spí:kiŋ]

1. samostalnik
govorjenje, govor, govorništvo
množina (redko) izreki (pomembnih osebnosti)

2. pridevnik
ki govori, govoreč; zgovoren, izrazit, osupljiv

speaking! (pri telefonu) pri aparatu!, govorim!
a speaking acquaintance bežno (negloboko) poznanstvo
the English speaking countries angleško govoreče dežele
frankly speaking odkrito povedano
legally speaking (gledano) s pravnega vidika
a speaking voice dober govorni glas
speaking likeness izredna (izrazita, osupljiva) podobnost, živ portret
public speaking govorniška umetnost
I am not on speaking term with him ne poznam ga toliko, da bi govoril z njim, figurativno z njim ne govorim, z njim sem skregan

speech [spi:č] samostalnik
govor, nagovor; govorjenje; kar je rečeno; sposobnost govora, govorniška umetnost; pogovor, konverzacija; jezik, dialekt
glasba zvok, ton (instrumenta)

speech defect govorna hiba (napaka)
speech for the defence (defense) obrambni govor
speech map jezikovni zemljevid
speech from the throne prestolni govor (ki ga čita vladar ob odprtju parlamenta)
after-dinner speech napitnica (zdravica) (pri banketu)
freedom of speech svoboda govora
maiden speech prvi govor (kakega) poslanca v parlamentu
he is slow of speech on počasi govori (se izraža)
to have a speech of s.o. pogovarjati se s kom
to make (to deliver) a speech imeti govor

spiel [spi:l]

1. samostalnik
ameriško, sleng igra; zgodba; govor, govorjenje

2. neprehodni glagol
ameriško govoriti, imeti (dolge) govore; brbljati

talk¹ [tɔ:k] samostalnik
pogovor, razgovor, govorjenje, govor, govoričenje, govorica, (prazno) besedičenje, čenče; predmet pogovora; (radio) predavanje, kramljanje; način govorjenja, izražanje, jezik

the talk of the town figurativno stvar, o kateri vsi govore
full of talk brbljav, žlobudrav
idle talk prazno besedičenje, govoričenje
he is all talk on samo govori (ne naredi pa nič)
she is the talk of the town vse mesto govori o njej
there is much talk and no work veliko je govorjenja, storjenega pa nič
those people are nothing but talk teh ljudi so samo besede, ti ljudje samo frazarijo
it will all end in talk iz tega ne bo nič, ostalo bo le pri besedah
to make talk govoriti zaradi govorjenja
there is talk of his being bankrupt govori se, da.je (on) v bankrotu
I want to have a talk with him rad bi govoril (se pogovoril) z njim

talking [tɔ́:kiŋ]

1. pridevnik
govoreči; ki zna govoriti; izrazit

a talking parrot papiga, ki govori
talking eyes izrazite oči
talking (motion) film zvočni film
talking machine fonograf

2. samostalnik
govorjenje; klepetanje, brbljanje; zabava

he did all the talking, all the talking was on his side on je imel glavno besedo