Franja

gospòština ž, gospóština ž
1. plemenita gospoda
2. gospostvo, bogastvo

hallelūia (āllelūia) interj. (hebr. beseda) (h)aleluja = hvalite Gospoda! hvaljen bodi Bog!: Eccl. (Paul. Nol. hallēlūia). Od tod adj. hallelūiaticus 3 ki hvali Boga, ki slavi —, ki poveličuje —: psalmi Aug.

hierocracy [haiərɔ́krəsi] samostalnik
cerkvena oblast, cerkvena gospoda

kaputàšija ž slabš. suknjači, škrici, mestna gospoda

mainmorte [mɛ̃mɔrt] féminin, juridique, histoire pravica fevdalnega gospoda do imetja umrlega vazala, »mrtva roka«

gens masculin pluriel de mainmorte tlačani

matróna ž (lat. matrona) matrona, ugledna starija gospoda

mòbina ž
1. njiva zemljiškega gospoda, ki jo je moral obdelovati tlačan: to je njegova vlastita mobina
2. gl. moba

Neureiche, der, (ein -r, -n, -n) parveni, pl jara gospoda

novitās -ātis, f (novus)

1. novost, novina, novota, novo, večinoma abstr., poklas. tudi konkr. (naspr. vetustas, antiquitas): Corn., Sen. ph., Plin. iun., Suet., Iust., Amm., Cl., Macr. idr., rei novitas Ci., n. regni V., gratā novitate morandus spectator H., brevitatis novitatisque gratia (mik) Q.; pesn.: n. mundi Lucr. ali anni O. mladoletje, pomlad; v pl.: Plin. iun., Amm.; occ.: novitates … non sunt illae quidem repudiandae Ci. nova poznanstva (prijateljstva).

2. nenavadnost, neobičajnost, nenadnost, presenetljivost: nominum Ci., pugnae C., novitate rei permotus C. po nenavadni (osupljivi) prikazni, n. ornatūs N. nenavadna oprava, id facinus in primis ego memorabile existumo sceleris atque periculi novitate S., n. cibi Lucr., monstri O., adiuta est novitas numine nostra dei O. moje presenetljivo podjetje, početje (= petje), n. coloris Iust., elephantorum Aur.; novitas = res novae novotarjenje, novotarije, spremembe: cupidi novitatis (sc. na predavanjih) Q., e Gallis novitatis metu egresso Amm.; pl. novitates nenavadne prikazni, nenavadne stvari, nenavadno: Plin. iun., novitates aquarum Sen. ph. nenavadne vode, nenavadno vodovje, hae quoque novitatibus victae Plin.

3. occ. novost stanu (rodu), nov stan, stan novega povzdignjenca (homo novus), stan plemiškega novinca (novinca v časti), novo plemstvo, jara gospoda: generis Ci., nemo tum novitati invidebat Ci., contemnunt novitatem meam S., Cicero, vir novitatis nobilissimae Vell., n. familiae Vell., nobilitare nobilitatem suam Vell.

parvenu, e [parvənü] adjectif povzpetniški, parvenijski; masculin povzpetnik, parveni; pluriel jara gospoda

rēgnō -āre -āvī -ātum (rēgnum)

I. intr.

1. biti kralj, vladati kot kralj, kraljevati, vladati: Pl., O., H. idr., Xerxe regnante N., Romae regnare L., per Graias urbes regnare V., annum iam tertium et vicesimum regnat Ci., regnans decessit N. kot kralj; poznolat.: in nos regnaverunt T. vladali so nam, in terram Lact.; z gen. (gr. sklad): populorum regnavit H. (prim.: ἡδὲ Πύλου βασίλευε Hom.); impers.: post Tatii mortem … non erat regnatum L. ni bilo kralja, regnabitur V. vladalo se bo.

2. metaf. svobodno ali samovoljno gospodariti, gospodovati, zapovedovati, poveljevati, ukazovati, vladati: Plin. iun., Q. idr., tuus igni regnat Apollo V., Graecia iam regnante Ci., vivo et regno H. živim kakor knez, melior (sc. rex apum) regnet in aula V.; occ.
a) delati se gospoda, igrati gospoda, (š)čeperiti se, oblastno (prevzetno) se vesti ali ravnati, oblastno se šopiriti: Ter., L., Timarchidem fugitivum in omnibus oppidis per triennium scitote regnasse Ci.
b) preobvladati (preobvladovati), obvladati (obvladovati), biti razširjen, imeti premoč, biti močnejši: ignis per cacumina regnat V. se je razširil, ardor edendi per viscera regnat O. razsaja, divja, pustoši, eloquentia hic regnat Q. vlada. —

II. trans. vladati; le v pass. (pesn. in poklas.): si regnandam acceperit Albam V.; pri pt. pf. (po gr.) z dat.: terra regnata Lycurgo V., rura regnata Phalantho H., gens … regnata feminis Plin.; abs. imeti kralja: gentes, quae regnantur T. ki jim vlada kralj, in quantum Germani regnantur T.

seigneuriage [sɛnjœrjaž] masculin, histoire pravica fevdnega gospoda

seigneurie [sɛnjœri] féminin (fevdno, zemljiško) gospostvo; zemlja fevdnega gospoda, fevd

Votre Seigneurie Vaša milost, Vaša gnada

señorear (ob)vladati, zapovedovati, podjarmiti, premagati; presegati; domače igrati gospoda

señorearse de a/c polastiti se česa, obvladati

soberanear gospoda igrati

aire moški spol zrak, vzduh, veter, prepih; zunanjost, videz, izraz; poteze v obrazu; takt, arija, melodija, pesem; nadutost, domišljavost; domače kap

aire de familia družinska podobnost
aire popular ljudska pesem (popevka)
aire de taco predrznost
al aire libre na prostem, pod milim nebom
de buen aire dobre volje
con aire živahno
en el aire takoj
azotar el aire delati brez smisla
creerse de aire vse slepo verjeti
dar con aire kričati, udrihati
darle a uno aire biti zadet od srčne kapi
darle a uno el aire de a/c domnevati kaj
darse (ali darle) aire al alg. nekoliko podoben biti komu
dejar a uno en el aire oslepariti, prevarati koga
estar en el aire neodločen biti
estar con el pie en el aire biti v negotovosti; nameravati oditi
fabricar en el aire, hacer castillos de (ali en el) aire zidati gradove v oblake
guardarle (ali llevarle) el aire a alg. prilagoditi se komu, ukloniti se
hablar al aire gluhim ušesom (stenam) govoriti
hace aire hud veter piha, močno piha
hacer aire a alg. pahljati koga; v nadlego komu biti, nadlegovati
hender un cabello en el aire dlako cepiti
llevar el aire takt držati
el aire se lleva las palabras besed ni treba jemati resno
matarlas en el aire ničesar se ne strašiti
mudar (de) aire(s) klimo menjati; pobegniti
mudarse a cualquier aire biti zelo nestanoviten
múdase el aire razmere se spreminjajo
ofenderse del aire jeziti se zaradi vsake malenkosti (za prazen nič)
temerse del aire bati se vsake malenkosti
tener la cabeza llena de aire biti zelo domišljav
tomar el aire iti na svež zrak, iti na sprehod
tomarse del aire čutiti se takoj užaljenega
aires pl šege, navade, običaji, vedenje; klima; ozračje; domišljavost
andar por los aire biti neviden
beber los aire (por) koprneti (po)
darse aire de gran señor igrati velikega gospoda
tomar los aire iti na letovišče
¿qué aire le traen por acá? kaj vas je privedlo semkaj?

alīpta -ae, m (gr. ἀλείπτης) mazilec (čisto lat. unctor), suženj, ki je svojega gospoda v kopeli mazilil in otiral ter mu odrejal telesne vaje ter mero in red v hrani: Ci. ep., Cels., Fr. — Soobl. alīptēs -ae, m: Iuv.

belorók (-a -o) adj. dalle mani bianche; pejor. signorile, non uso alla fatica:
beloroka gospoda i signori

chic [šik] adjectif okusen, po modi, eleganten; familier imeniten; ljubezniv; lep; simpatičen; masculin okus, nošnja po modi, eleganca; spretnost; populaire ovacija

chic alors! (familier) imenitno! sijajno!; kakšna sreča!
elle est chic elegantno je oblečena
deux messieurs chics dva elegantna gospoda
c'est chic de ta part to je lepo od tebe
avoir le chic de, pour imeti okus, spretnost za
peindre, travailler de chic slikati, delati po inspiraciji, po domišljiji

cigüeña ženski spol štorklja; ročica; klešče; motoroga pri zvonu

pintar la cigüeña velikega gospoda igrati