Franja

Zadetki iskanja

  • gôra montagne ženski spol , mont moški spol

    Bela gora Mont-Blanc
    iti, hoditi v gore aller à la (ali en) montagne
    gore aktov des montagnes de dossiers
    če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori puisque la montagne ne vient pas à nous, allons à la montagne
  • gôra (-e) f

    1. monte, montagna; vetta:
    v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
    iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
    strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
    pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
    velik ko gora alto come una montagna
    geogr. ledena gora iceberg
    (vzklik) križana gora! santo cielo!

    2. nareč. vigneto in collina

    3. bosco (di montagna)

    4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
    gora denarja un flagello di quattrini
    imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
    (v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
    naše gore list uno dei nostri, un connazionale
    šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna
  • goréti to burn; to blaze; to be on fire, to be consumed by fire

    gorí! fire!
    kje gorí? where is the fire?
    to ne gorí that does not burn
    vžigalica ne gorí the match does not strike
    goréti od radovednosti to be consumed by curiosity
    goréti od želje to burn with desire, to be eager (ali fervent ali zealous ali keen on)
    hiša gorí the house is on fire
    v mestu gorí there is a fire in town
    začeti goréti to catch fire
    tu mi gorí pod nogami (figurativno) this place is too hot for me
    gorelo mu je pod nogami (figurativno) he wanted to be off
  • goréti brûler, être en flammes (ali en feu) ; (luč) être allumé

    gori! au feu!
    od nestrpnosti goreti brûler d'impatience
  • goréti (-ím) imperf. ➞ zgoreti

    1. bruciare, ardere:
    ogenj gori v kaminu il fuoco arde nel camino

    2. pren. bruciare:
    glava mu gori la testa gli brucia

    3. pren. (biti v veliki meri, kazati se v veliki meri, biti čustveno vznemirjen) ardere, bruciare:
    v njem je gorela strast dentro gli bruciava la passione
    goreti od ljubezni, sovraštva, želje ardere di amore, di odio, dal desiderio (di)

    4. (kazati veliko navdušenje za) amare appassionatamente, ardere d'amore per, bruciare di; essere appassionato di:
    goreti za domovino amare la patria
    goreti za šport essere appassionato dello sport
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    saj ne gori (voda), saj mu še ne gori nad glavo perché tanta fretta, tanta premura?
    srce mu gori zanjo è innamorato di lei
    pren. goreti pod nogami, petami essere in grave pericolo, bruciare (a qcn.) sotto i piedi
    bežati, kot bi tla gorela pod nogami scappare a gambe levate
    igre gori fuoco
    PREGOVORI:
    če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre, tutto il mondo l'avrebbe
  • goréti arder; estar en llamas

    gori! ¡(al) fuego!
    gorí hay un incendio
    luč gori la luz está encendida
    goreti od nestrpnosti arder (ali consumirse) de impaciencia
    goreti za šah rabiar por el ajadrez
  • híša (-e) f

    1. casa:
    kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
    kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
    pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
    montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
    atrijska hiša casa ad atrio
    večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
    arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
    pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
    mestna hiša municipio, palazzo comunale
    hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
    hiša žalosti casa, dimora del defunto

    2. (družina, rodbina) casa;
    pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
    meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale

    3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
    časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
    založniška hiša (casa) editrice
    trgovska hiša impresa, ditta commerciale

    4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)

    5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
    pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
    pren. rojstna hiša il tetto natio
    njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
    postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
    trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
    polit. Bela hiša Casa Bianca
    javna hiša casa di tolleranza
    PREGOVORI:
    žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa
  • lés (-á) m

    1. legno:
    les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
    impregnirati les impregnare il legno
    sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
    grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
    lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
    obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
    bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
    eksotični les legno esotico

    2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
    izvažati les esportare il legname
    kubični meter lesa un metro cubo di legname
    gradbeni, stavbni les legname da costruzione
    tesani, žagani les legname squadrato, segato
    les za kurjavo legna da ardere

    3. knjiž. (gozd) bosco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
    biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
    papir. brusiti les sfibrare il legno
    Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
    prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
    um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
    soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
    kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
    bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
    celulozni les legno da cellulosa
    črni les legno di aghifoglia
    bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
    jamski les legname per miniera
    bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
    okrogli les tondello
    bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
    pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
    agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
    upognjeni les legno ricurvo
    vezani les legno compensato
  • ljubézen (-zni) f

    1. amore:
    ljubezen se vname, gori, ugasne l'amore divampa, arde, passa
    izpovedati, odkriti, priznati (komu) ljubezen dichiarare, svelare, confessare l'amore (a qcn.)
    čista, globoka, goreča, prava, skrita, strastna, zvesta ljubezen amore puro, profondo, ardente, vero, segreto, passionale, fedele
    čutna, duhovna, platonična ljubezen amore sensuale, spirituale, platonico
    petošolska ljubezen primo amore
    ljubezen na prvi pogled colpo di fulmine
    lezbična, svobodna ljubezen amore lesbico, libero

    2. amore, affetto:
    bratovska, materinska, očetovska ljubezen amore fraterno, materno, paterno
    domovinska ljubezen, ljubezen do domovine amor di patria
    ljubezen do živali amore per gli animali

    3. ljubezen do amore di, passione per:
    ljubezen do glasbe, gledališča, knjig passione per la musica, il teatro, i libri
    ljubezen do dela, do denarja amore del lavoro, avidità di guadagno

    4. (dobri odnosi) amore:
    ljubezen do bližnjega amore del prossimo
    evf. kupljena ljubezen amore mercenario, venale
    evf. služabnica ljubezni sacerdotessa di Venere, prostituta
    rel. ljubezen do Boga amore di Dio
    rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
    bot. goreča ljubezen licnide (Lychnis chalcedonica)
    PREGOVORI:
    ljubezen je bolezen grande amore, grande dolore
    ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
    ljubezen je slepa l'amore è cieco
    stara ljubezen ne zarjavi il primo amore non si scorda mai
    sreča v igri, nesreča v ljubezni chi è fortunato in gioco è sfortunato in amore
  • lúč light; (svetilka) lamp

    električna lúč electric light(ing)
    prometna lúč traffic light, stop-go sign
    plinska lúč gaslight
    pri lúči by (artificial) light
    v pravi lúči in its true aspect
    pokazati kaj v pravi lúči to show something in its true colours
    rudarska lúč miner's lamp
    lúč gori the light is on
    lúč ne gori the light is out
    lúč je ugasnjena the light is off
    držati proti, k lúči to hold up to the light
    iti komu z lúči to stand out of someone's light
    on ni nobena lúč (figurativno) he is no great light
    prižgati lúč to put (ali to switch, to turn) the light on
    ugasniti lúč to put the light out, to turn (ali to switch) the light off
    postaviti kaj v pravo lúč to put something in the true light
    postaviti kaj v nepravi, v napačni lúči to present something in the wrong light, to misrepresent
    to prikazuje stvar v drugi, v novi lúči that puts the matter in a new light
    ne stoj mi na lúči! don't stand in my light!
    to meče novo lúč na to vprašanje this throws a new light on the question
    metati slabo lúč na... to reflect (unfavourably) on...
    njegovo vedenje meče slabo luč na njegovo vzgojo his behaviour reflects (unfavourably) upon his upbringing
    zagledati lúč sveta to come into the world, to be born, to be brought into the world, to be born, to be brought into the world, to see the light
    če to gledamo v lúči najnovejših odkritij if we view it in the light of the most recent discoveries
    tisoči luči na ulicah thousands of lights in the streets
  • lúč (-í) f

    1. luce:
    luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
    pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
    prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
    neonske, plinske luči luci al neon, a gas
    signalne luči luci segnaletiche
    avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
    stikalo za luč interruttore della luce
    rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua

    2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
    namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)

    3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente

    4. (svetloba) luce:
    dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
    sončna luč luce solare, del sole
    bleda, močna luč luce fioca, forte
    mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante

    5. pren. redko lume:
    on ni kaka posebna luč non è proprio un lume

    6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
    luč resnice la luce della libertà
    luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione

    7. pren.
    predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
    pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
    metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
    gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
    prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
    ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
    iti z luči togliersi dalla luce
    človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
    star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
    prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
    zagledati luč sveta venire alla luce
    prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
    plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
    filoz. naravna luč luce naturale
    rel. večna luč lampada perpetua
    navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
    gled. odrske luči luci della ribalta
    avt. zavorne luči luci d'arresto
    zelena, rdeča luč luce verde, rossa
    utripajoča luč luce intermittente
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • ógenj fire; (plamen) flame, blaze; (požar) conflagration; (na prostem, kres) bonfire; vojska fire, firing; (za cigareto) light; figurativno (navdušenje) enthusiasm; (vnema) ardour, zeal, passion, heat

    pri ógnju at the fire
    óg! vojska fire!
    z ógnjem in mečem with fire and sword
    bengalični ógenj Bengal lights pl
    med dvema ógnjema (figurativno) between the devil and the deep blue sea, between the hammer and the anvil
    v ógnju (v plamenih) ablaze
    pri počasnem, slabem ógnju on a slow fire
    božja sodba z ógnjem zgodovina ordeal by fire
    odporen proti ógnju fireproof, fire-resistant
    križni ógenj vojska cross fire
    umetni ógenj (display of) fireworks pl
    varen pred ógnjem fire-resistant, fire-resisting, fireproof
    nepretrgan ógenj vojska sustained fire
    uničevalen ógenj withering fire
    metalec ógnja vojska flamethrower
    osvetljen od ógnja firelit
    ustavitev ógnja vojska cessation of fire
    oboževalec ógnja fire worshipper
    bil je ves v ógnju (figurativno) he was glowing with enthusiasm
    biti pod težkim ógnjem vojska to be under (ali exposed to) heavy fire
    biti ves v ógnju za (figurativno) to be fired (ali to be ablaze) with enthusiasm for; to be enthusiastic about
    kjer je dim, je tudi ógenj there is no smoke without fire
    opečen otrok se boji ógnja a burnt child dreads the fire
    dajte mi malo ógnja, prosim may (ali can) I have a light, please?
    imate ógenj? have you got a light?, do you have a light?
    vas smem prositi za ógenj? may I ask you for a light?, (pogovorno) got a match, please?
    óg slabo gori the fire is going out
    koncentrirati óg vojska to concentrate one's fire
    iti skozi óg za koga (figurativno) to go through fire and water for someone, to go through a great deal for someone
    iti po kostanje v óg za koga to pull someone's chestnuts out of the fire
    igrati se z ógnjem to play with fire, (figurativno) to play with sharp (ali edged) tools
    ógenj je izbruhnil a fire broke out
    kuhati na ógnju to cook on a (ali on an open) fire
    naložiti premog na ógenj to put coal on the fire
    biti izpostavljen težkemu ógnju vojska to be exposed to heavy fire
    odpreti (začeti) ógenj vojska to open fire
    podpihati ógenj to fan the flame
    ógenj poide (je pošel) the fire goes out (has gone out, is out)
    izkresati ógenj to strike fire
    pogasiti ógenj to put out (ali to extinguish) a fire
    napraviti (prižgati) ógenj to make (to light, to kindle) a fire, ZDA to fix a fire
    podrezati ógenj to make up the fire, to poke (ali to stir) the fire, to stoke up the fire
    prili(va)ti olje na ógenj (figurativno) to add fuel to the fire, to pour oil on the fire
    še naložiti na ógenj to replenish the fire
    kot ógenj (hitro) se razširiti to spread like wildfire
    ógenj je uničil tovarno the factory has been destroyed by fire
    ustaviti ógenj vojska to cease fire
    ustavi ógenj! (vojaško povelje) hold your fire!, cease firing!
    vzdrževati ógenj to keep the fire going
    vzeti pod ógenj vojska to fire at
    zajeziti ógenj to bank up the fire
    zavarovati proti ógnju to insure against fire
  • ógenj feu moški spol ; (požar) incendie moški spol ; (streljanje) feu moški spol , tir moški spol ; (iz pušk) fusillade ženski spol , (iz topov) canonnade ženski spol ; (gorečnost) ardeur ženski spol , chaleur ; ženski spol ; (zagon) fougue ženski spol , brio moški spol , élan moški spol , impétuosité ženski spol

    bengalični ogenj feu de Bengale
    kovaški ogenj feu de forge
    kratkotrajni ogenj feu de paille
    signalni ogenj feu (de signalisation), signal lumineux
    stražni ogenj feu de bivouac
    taborni ogenj feu de camp
    umetni ogenj feu d'artifice
    ogenj je izbruhnil, nastal le feu a éclaté, s'est déclaré
    ogenj gori, plapola, ugaša, žari le feu brûle, flamboie, est en train de s'éteindre (ali de mourir), brille (ali rougeoie)
    ogenj greje le feu (ré)chauffe
    ogenj tli pod pepelom le feu couve sous la cendre
    ogenj se hitro širi le feu se propage (ali s'étend) rapidement
    hiša je vsa v ognju la maison est tout en flammes
    kuriti, napraviti, narediti, prižgati, zanetiti ogenj faire du feu, allumer le (ali un) feu
    nalagati (drva) na ogenj mettre du bois sur le feu
    omejiti ogenj localiser le feu
    na majhnem (velikem) ognju à petit (grand) feu
    na malem ognju à feu lent
    peči pečenko na milem, močnem ognju cuire un rôti à feu doux, à feu vif
    podtakniti ogenj mettre le feu (à quelque chose), mettre quelque chose en feu
    pogasiti ogenj éteindre (ali étouffer, noyer) un feu
    vreči, zagnati na ogenj jeter au feu
    zavarovati proti ognju (požaru) assurer contre l'incendie
    varen pred ognjem à l'épreuve du feu
    (kadilci) prositi, dati, ponuditi ogenj demander, donner, offrir du feu à quelqu'un
    imate malo ognja? avez-vous du feu sur vous?
    (vojaško povelje) ogenj! feu!
    artilerijski motilni ogenj tir de harcélement
    koncentričen, križni, močan (gost, intenziven), nepretrgan; strojničen, zaporni ogenj feu (ali tir) convergent (ali de concentration), croisé, nourri (ali vif), continu (ali roulant), de mitrailleuse(s), de barrage
    protiletalski ogenj tir antiaérien
    ustavitev ognja cessation ženski spol du feu, le cessezle-feu
    bruhati ogenj (o topu, vulkanu) vomir le feu
    vzeti pod križni (v navzkrižni) ogenj prendre entre deux feux
    prenehati z ognjem, ustaviti ogenj cesser le feu
    grški ogenj (zažigalni) feu grégeois
    z ognjem in mečem (mettre) à feu et à sang, par le feu et le fer
    (figurativno) biti ves v ognju s'enthousiasmer pour, être en feu
    dati roko v ogenj za koga mettre la main au feu pour quelqu'un
    igrati se z ognjem jouer avec le feu
    imeti več železij v ognju avoir plusieurs cordes à son arc
    poslati koga po kostanj v ogenj se faire tirer les marrons du feu
    med dvema ognjema entre deux feux
    govoriti z ognjem parler avec animation
    peklenski ogenj feu d'enfer
    v ognju biti être en feu
    biti med dvema ognjema être pris entre deux feux
    iti v ogenj za koga se jeter au feu pour quelqu'un
    priliti olja v ogenj jeter (ali verser) de l'huile sur le feu
    podpihovati (razpihovati) ogenj souffler sur le feu
    kjer je dim, je tudi ogenj il n'y a pas de fumée sans feu
    podrezati ogenj (tudi konkretno) attiser le feu
  • ôgenj (ôgnja) m

    1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
    ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
    na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
    kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
    ogenj! fuoco!

    2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
    kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole

    3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
    imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
    biti poln ognja avere il fuoco addosso

    4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
    ogenj večerne zarje il rosso del tramonto

    5. voj. fuoco; tiro:
    strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
    navzkrižni ogenj fuoco incrociato
    ogenj! fuoco!
    protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento

    6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
    dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
    bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
    pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
    pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
    iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
    imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
    prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
    biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
    igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
    biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
    bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
    iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
    bengalični ogenj bengala
    Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
    grški ogenj fuoco greco
    olimpijski ogenj fuoco olimpico
    rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
    metalec ognja lanciafiamme
    požiralec ognja mangiafuoco
    teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
    taborni ogenj fuoco, falò
    igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
    PREGOVORI:
    osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto
  • pêta (-e) f

    1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
    zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
    nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
    vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
    brusiti pete camminare, correre veloci
    pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
    lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
    odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
    obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
    biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
    gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
    imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
    biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
    biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
    anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

    2.
    igelna peta gambo (dell'ago)
    peta pluga la suola dell'aratro
    peta kose sperone della falce
    PREGOVORI:
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • plámen (-éna) m fiamma, vampa, vampata (tudi ekst.); fuoco:
    plameni ližejo, objemajo streho le fiamme lambiscono, avvolgono il tetto
    plamen je zajel hišo la casa è in fiamme
    pren. v njenem srcu gori plamen ljubezni il suo cuore arde d'amore
    idila je bila samo kratkotrajen plamen l'idillio è stato solo una fiammata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    teh. nevtralni, oksidativni plamen fiamma ossidativa
    voj. metalec plamena lanciafiamme
    acetilenski, oksidirni plamen fiamma ossiacetilenica, ossidrica
    plamen pri strelu vampa di bocca
  • plín gas

    izpušni plín exhaust gas, burnt gas
    eksplozivni plín explosive gas
    gorilni plín combustible gas, fuel gas, heating gas
    pogonski plín power gas
    bojni plín chemical weapon, poison gas
    solzivi plín tear gas
    močvirski plín marsh gas
    pokalni plín explosive gas
    premogovniški, jamski plín blackdamp
    smejalni plín laughing gas
    svetilni plín lighting gas, illuminating gas
    strupeni plín poison gas
    jamski eksplozivni plín firedamp
    razredčen plín rarefied (ali rarified) gas
    neprepusten za plín gastight
    s polnim plínom at full throttle
    rezervoar za plín gasholder, gasometer, gas tank
    motor na plín gas engine, gas motor
    pedal, vzvod za plín avtomobilizem accelerator, ZDA gas pedal, aeronavtika throttle lever
    izbruh plína gas explosion
    uhajanje plína gas leak
    napeljava plína gas fittings pl
    oskrba s plínom, dovod plína gas supply
    pridobivanje plína gas production
    neprepusten za plín gas-proof, gastight
    zaščita pred strupenim plínom precautions against poison gas, gas-warfare defences, chemical-warfare defences
    metalec plína vojska poison-gas mortar
    zastrupljen s plínom gassed
    zastrupitev s plínom gas poisoning
    vonj, duh po plínu smell of gas
    vojna, vojskovanje s plínom gas warfare, chemical war (ali warfare)
    dati plín to step on the gas, to put one's foot down, to open the throttle
    odvzeti plín to cut off the gas
    spremeniti v plín to gasify
    razvijati plín to evolve gas
    prižgati plín to light (ali to turn on) the gas
    kuhati na plínu to cook by gas
    napasti s plínom to gas
    ugasiti plín to turn the gas off, (priviti, da manj gori) to turn the gas down
  • pridig|a ženski spol (-e …) die Predigt (laiška Laienpredigt, moralna Moralpredigt, nedeljska Sonntagspredigt, na gori Bergpredigt); figurativno die Ermahnungsrede, Gardinenpredigt, Strafpredigt
    besedilo pridige der Predigttext
    figurativno narediti pridigo komu (jemandem) eine Standpauke halten, (jemandem) ins Gewissen reden
  • privíti to turn down

    privíti radio to turn the radio down; (plin, da manj gorí) to turn down
    privíti z vijakom to screw down, to screw (na on)
    privíti ključavnico na vrata to screw a lock on a door
    privíti se h komu to snuggle up (close) to someone