smrklj|a ženski spol (-e …) die Göre, die Rotznase, Rotzgöre
stíska -e ž., го́ре -я с., біда́ -и́ ж., ли́хо -а с., стражда́ння -я с., скру́та -и ж.
vzgòr pril. gore, uvis, naviše, naviše
zgôraj i zgór pril. gore, ozgo: strop je zgoraj, priti od zgoraj
bávtara ž (nj. Falltor)
1. vrata za spuštanje i dizanje, vrata na svinjcu: odpreti -o nad svinjskim koritom; strešna bavtara
vraca za spuštanje na krovu
2. vraca, kao krpica na hlačama u alpskoj nar. nošnji koja se gore u pojasu zakopčavaju i nadolje otvaraju: hlače na -o; zapeti -o
zakopčati vraca na hlačama
Bergbesteigung, die, vzpon na gore
bergeversetzend figurativ ki gore premika
bergsteigen* planinariti, hoditi v gore/po gorah
Bergtour, die, izlet v gore
bjèlāš -áša m (ijek.), bèlāš -áša m (ek.)
1. konj belec
2. po prvi svetovni vojni privrženec združitve Crne gore s Srbijo
3. zool. rarog, Palinurus vulgaris
Cybelē -ēs in -ae, f (Κυβέλη) Kibela,
1. frigijska gorska boginja, velika mati bogov, podoba zemeljske rodovitnosti, Saturnova in Telurina (Tellus) hči, ki so jo Grki enačili z Rejo (Ῥέα = ἡ ὀρέα ϑεά), Rimljani pa z boginjo Opo (Ops). Njeni skopljeni svečeniki Galli (prim. tudi Corybantēs) so jo slavili v divjih orgijah. Njeno podobo so l. 204 iz Pesinunta pripeljali v Rim, kjer so boginji na čast vsako leto v začetku aprila prirejali igre megalezije (Megalē[n]sia). Pozneje so jo upodabljali kot gospo (matrona) z levjo vprego in s stolpasto krono na glavi: V., Cat., Mart., Tert., turrigerā frontem Cybele redimita coronā O. — Soobl.
a) Cybela -ae, f: Tert.
b) pesn. Cybēbē -ēs, f (Κυβῆβη) Kibeba: V., Pr., Ph., Lucan., Sil.
2. (menda le mitično) frigijsko gorovje pri Kelenah (Celaenae): O. — Soobl. Cybelus -ī, m Kibel: V. (Aen. III, 111, kjer stoji tudi Cybelae). — Od tod adj. Cybelēius 3 (Κυβελήϊος)
1. Kibelin (= boginje Kibele): Attis O., frena (levov ob Kibelinem vozu) O., limina Stat. Kibelinega svetišča.
2. kibelski, z gore Kibele: Cybeleia (sc. dea) O., mater O.
čȕkica ž koničast vrh gore
Fettmassen, pl, figurativ gore masti
goròloman -mna -o gorolomen, ki podira gore: goroloman glas
goròlomnīk m silak, ki podira gore
Kofel, der, (-s, -) vrh gore
orōnimo m jezik ime gore, gorovja
pobôsti to gore; to attack with horn or tusk
kravi sta se pobodli a couple of cows were butting each other