Franja

Magnetna gora [é,ô] ženski spol mitološko: der Magnetberg

mizasta gora stalna zveza
geografija (vrsta gore) ▸ táblahegy

obtočna gora ženski spol geografija der Umlaufberg

Oljska gora Monte m de los Olivos

Óljska gora Mont moški spol des Oliviers

ploščata ledena gora ženski spol geografija die Eistafel

tresla se je gora, rodila se je miš frazem
(pregovor) ▸ Sok hűhó semmiért., A hegyek vajúdtak, és egeret szültek.

Sladkorna gora ženski spol der Zuckerhut

hríb -a m., гора́ -и́ ж.

mlínščica (-e) f gora

pálež m
1. palež, paljevina: duh po -u
2. pirpeka, žega: sončni palež
3. gora: palež na pšenici; trtni palež
peronospora, plamenjača; krompirjev palež
plamenjača

planína -e ž., гора́ -и́ ж.

žléb (-a) m

1. (strešni žleb) gronda, grondaia; (mlinski žleb) gora; (odtočni žleb) canale (di scolo)

2. (podolgovata vdolbina v pobočju) canalone, forra

3. pl. žlebovi (na stebru) scanalatura; (na puškini cevi) rigatura; (kolesnice) solchi (di ruote); (pri žametu) coste; (pri pogreznih vratih) rigame

4. anat. solco, canale:
venčni, nohtni žleb solco coronario, ungueale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. strelni žleb ferita di striscio
metal. žleb za žlindro canale per le scorie

čòk čoka m
1. klada, trupac: na ognjišču je gorel čok; zaspal je kot čok
usnuo je dubokim snom
2. panj: ruvati -e; mesar seka meso na -u
3. dežmek, dežmekavko, zdepavko
4. gorski čok izolirana, izolovana gora ili gorska skupina, nastala na prelomnicama

gôrast -a -o kao gora: gorast človek

kót m, mn. koti i kotovi
1. kut, ugao: izbočeni kot
izbočeni, konveksni kut, ostri, pravi kot; topi kot
tupi kut; iztegnjeni kot
ispruženi kut
2. kut, ugao: stisniti se v kot; za kazen je moral v kot
za kaznu je morao stajati u kutu; jedilni kot
mjesto, kut u kuhinji gdje se jede
3. dom, kuća: sedaj ima svoj kot; dobil je miren kot pod stara leta
dobio je miran dom pod starost
4. mjesto (mes-): nikjer v hiši ni -a zanj
5. kraj zatvoren od visokih gora: bohinjski kot
6. doživotno pravo stanovanja i hrane u kući kod prodaje ili prenosa vlasništva na djecu (de-): izgovoriti si kot
ugovorom zadržati sebi pravo na stan i hranu pri ustupanju kuće, imanja novim vlasnicima, sopstvenicima: dal si je zapisati kot
7. ugao, kut: zorni kot
vidni ugao
8. ugao, kut: kot v nogometu
9. kut, ugao, budžak, skrovito mjesto (mes-), ćošak
10. zatvorena alpijska dolina

svetogorsk|i [ô] (-a, -o) geografija von Sveta Gora

višnjegorski [ô] (-a, -o) von Višnja Gora

čokat pridevnik
1. (o postavi) ▸ zömök, köpcös, tömzsiRopar je visok okoli 180 centimetrov in čokate postave. ▸ A rabló körülbelül 180 centiméter magas és zömök testalkatú.Ko se je kasneje vračal proti svoji votlini, je v grmičevju ujel manjšo čokato žival. ▸ Később, amikor visszasétált a barlangja felé, egy apró, zömök állatot pillantott meg a bokrok között.Doma nikoli nisem želela imeti velikega ogledala, saj ne bi prenesla pogleda na svoje čokate noge. ▸ Soha nem akartam, hogy nagy tükör legyen az otthonomban, mert nem bírtam elviselni a vaskos lábaim látványát.

2. (o obliki) ▸ vaskos, zömök, terebélyesOb presajanju na stalno mesto morajo biti sadike čokate in krepke. ▸ A palánták az állandó helyre átültetésükkor legyenek vastagok és erősek.
Čokate hiše so pod žgočim soncem obledele in postale peščene barve. ▸ A vaskos házak kifakultak a tűző nap alatt, és homokszínűvé váltak.

devét (-ih) numer.

1. nove:
trikrat tri je devet tre per tre fa nove

2. pog. (izraža nedoločeno večjo količino)
močan je kot devet mož è forte come un leone
pog. tako te bom, da boš devet sonc videl te ne suonerò tante da farti vedere le stelle
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e per monti

3. f (devetica) igre il nove:
pikova devet il nove di picche