Franja

Gurgel, die, (-, -n) goltanec, grlo; durch die Gurgel jagen pognati po grlu; an die Gurgel fahren/an der Gurgel packen zagrabiti za vrat

gutáljak -ljka m dial. grlo, goltanec

Kehle, die, (-, -n) grlo (tudi Tierkunde, Musik, Baukunst, Architektur); goltanec; (Kniekehle) jamica; Technik žleb, udrtina; am Dach: Baukunst, Architektur globel, žlota; figurativ vrat; aus voller Kehle na vse grlo; in der Kehle [steckenbleiben] stecken bleiben obtičati v grlu; in die falsche Kehle geraten/bekommen zaleteti se (etwas ist ihm in die falsche Kehle geraten nekaj se mu je zaletelo) ; ein Vermögen durch die Kehle jagen zapiti premoženje; die Kehle durchschneiden prerezati vrat; jemanden das Messer an die Kehle setzen nastaviti nož na vrat; sich die Kehle aus dem Hals schreien kričati na ves glas; die Kehle zuschnüren figurativ stisniti grlo; sich die Kehle schmieren namočiti grlo

maw [mɔ:] samostalnik
želodec (živalski), siriščnik (prežvekovalcev); ptičja golša
šaljivo želodec, vamp (človekov)
figurativno žrelo, goltanec (smrti itd.)

pasapán moški spol požiralnik, grlo, goltanec

pòdgrlac -r̄lca m anat. grgavec, goltanec, sapnik: došla mu duša u podgrlac

rūma² -ae, f (prim. skr. rōmanthaḥ prežvèk, prežvekovanje (porazličeno iz *rōma-manthaḥ „obračanje vratnih mišic“, morda tudi lit. raumuõ mišično meso, lat. rūmen) grlo, gólt, goltánec, goltàn, žrelo, požirek: Arn.

rūmen -inis, n (morda (vendar nedokazano) iz *rūgsmen; prim. ērūgō, ructāre, rugiō) = rūma² grlo, gólt, goltánec, goltàn, žrelo, požirek: Fest., ego rumorem parvi facio, dum sit rumen qui impleam Pomp. fr., rumen est pars colli, quā esca devoratur; [unde rumare dicebatur,] quod nunc ruminare. P. F., ruminatio dicta est a rumine eminente, gutturis parte, per quam demissus cibus a certis revocatur animalibus Serv.

stomachus -ī, m (tuj. στόμαχος)

1. požiralnik, žrelo, golt, goltanec: Cels., linguam autem ad radices eius haerens excipit stomachus Ci.; tudi ustje želodca: tendit haec (sc. gula) ad stomachum Plin.

2. sinekdoha želodec: Lucr., Petr., Sen. ph., Plin., Suet., Iuv. idr., eas (sc. conchas) cum (sc. avis) stomachi calore concoxerit Ci., mala copia quando aegrum sollicitat stomachum H., ieiunus raro stomachus vulgaria temnit H., cum sale panis latrantem stomachum bene leniet H., stomachum movere Plin. (naspr. comprimere), stomachum colligere Cels. okrevati po koliki; bonus stomachus Cels., Q. dober želodec = dobra prebava (naspr. stomachus aeger, morbo vitiatus).

3. meton.
a) okus, tudi nagnjenje: ludi apparatissimi, sed non tui stomachi Ci. ep. ne po tvojem okusu, in hoc agello Tranquili stomachum multa sollicitant Plin. iun. zanimanje za nakupovanje, nagnjenje k nakupovanju.
b) (želodec kot zelo občutljiv telesni del, v katerega se razlije žolč pri vsakem (želodčnem) afektu oz. čustvu; od tod) α) bonus stomachus dobra (vesela) volja, dobro razpoloženje, mirnost, umirjenost, spokojnost, hladnokrvnost, mirna kri, krotkost: haec autem animo Catonis ferenda sunt aut Ciceronis stomacho Ci. ap. Q., adversus quod difficile est habere cotidie bonum stomachum Mart. β) občutljivost, vzdražljivost, razdražljivost, slaba volja, slabo razpoloženje, ne(je)volja, zlovolja, jeza, srd, vroča (huda) kri: Pl., Suet. idr., consuetudo callum obduxit stomacho meo Ci. ep., nosti stomachi mei fastidium Ci. ep., urbana militia plena sollicitudinis et stomachi Ci., gravem Pelidae stomachum cedere nescii H., stomachum facere ali movere alicui Ci. jeziti koga, in aliquem stomachum erumpere Ci. ne(je)voljo (jezo) stresti na koga (nad kom), plus stomacho quam consilio dedit Q. bolj se je prepustil slabi volji (jezi) kot pa (treznemu) preudarku (premisleku).

throat [ɵróut]

1. samostalnik
grlo, žrelo, požiralnik, goltanec, sapnik; vrat
figurativno zoženje, ozek prehod, zožena odprtina
figurativno glas

a throat of brass figurativno pogumen, močan glas
throat of a vase vrat vaze
clergyman's (sore) throat kroničen katar v žrelu
to clear one's throat odkašijati se, izkašljati se, odhrkati se
to cut s.o.'s throat komu vrat prerezati
to cut one another's throats figurativno medsebojno se uničiti
to cut one's own throat figurativno sam se uničiti
to give s.o. the lie in his throat obtožiti koga velike laži
I have a sore throat grlo me boli, grlo m je vneto
to jump down one's throat figurativno prekiniti koga z ugovarjanjem, protestiranjem ipd.
to lie in one's throat debelo, grobo lagati
to pour down one's throat izpiti, pognati po grlu
he shouted at the top of his throat na ves glas je zakričal
to take s.o. by the throat zgrabiti koga za vrat
to thrust (to ram) s.th. down s.o.'s throat vsiliti komu kaj
the words stuck in my throat besede so mi obtičale v grlu

2. prehodni glagol
izžlebiti, izdolbsti
zastarelo momljati

weasand [wí:zənd] samostalnik
zastarelo dušnik, sapnik; grlo, golt, goltanec

to cut (ali to slit) s.o.'s weasand prerezati komu goltanec (grlo)

whistle¹ [wisl] samostalnik
žvižg, pisk, žvižganje, signal z žvižgom; piščalka
pogovorno grlo, goltanec

whistle stop ameriško majhna postaja; volilna turneja (za predsedništvo)
penny whistle otroška piščalka (iz pločevine)
to blow a whistle zapiskati, zažvižgati
to pay (dear) for one's whistle figurativno drago plačati (svojo) šalo
to wet one's whistle zmočiti si grlo, napiti se

глотка f goltanec; (lj.) grlo;
заткни глотку! drži gobec!;
орать на всю глотку kričati na vse grlo;
драть глотку (vulg.) dreti se

гло́тка -и ж., gŕlo -a s., goltánec -nca m.

гортань f goltanec, grlo;
у него язык прилип к гортани sapo mu je zaprlo (od presenečenja)

хайло n odprtina v peči; (vulg.) goltanec, gobec

gólt, goltánec anatomija gorge ženski spol , gosier moški spol , pharynx moški spol

gurguliō¹ (napačno curculiō, gl. curculiō¹), -ōnis, m ( gurges) golt(anec), grtanec, dušnik, sapnik: VARR., ARN., P. VEG., PLIN. VAL., PRUD., huic gurgulio est exercitor PL. goltanec = pijanost, gurgulionibus insectis CI. FR., gurgulione consecto AMM.

Lamia¹ (lamia) -ae, f (Λαμία, λαμία; prim. gr. λαιμός grlo, goltanec, žrelo, τὰ λάμια prepad, λαμία mitološka pošast, ki naj bi se hranila s človeškim mesom; prim tudi lat. lamium)

1. Lámija, bajeslovno bitje, sprva libijska kraljična, Belova hči in Zevsova ljubica; ker je ljubosumna Hera ugonabljala njene otroke, so bajeslovne dojilje spremenile in razmnožile Lamijo v pošastne spake, s katerimi so strašili otroke, češ da z raznimi slepili vabijo k sebi otroke, zlasti zale mladeniče, ter jim izsesavajo kri in použivajo njih meso; v tem pomenu je Lamija = zlovoljnica, vešča, volkodlačka, jaga baba: neu pransae Lamiae vivum puerum extrahat alvo H., si posthac pessimae illae lamiae noxiis animis armatae venerint Ap., lamiae turres Tert. bajke (pravljice, prazne marnje) dojilj, cubavit Lamia Vulg.

2. lamia
a) = divja afriška zver, šakal: Vulg.
b) riba iz vrste bokoplut, lámija: Plin.

nastáviti (-im) | nastávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. mettere, offrire, tendere; portare:
nastaviti roko, dlan tendere la mano, la palma
nastaviti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
nastaviti uho tendere l'orecchio
nastaviti pasti, zanke tendere trappole, tranelli
nastaviti bombo collocare un ordigno esplosivo

2. teh. regolare, sistemare

3. germogliare

4. pren. (zaposliti, zaposlovati) assumere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nastaviti budilko regolare la sveglia
nastaviti ceno fissare il prezzo
nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
nastaviti sod spillare la botte
mat. nastaviti enačbo impostare l'equazione
pren. nastaviti komu nož na goltanec mettere qcn. alle strette

B) nastáviti se (-im se) | nastávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. mettersi in vista

2. esporsi