strȕžnjāk m golida za molžo ovac v "strugi", gl. struga 2.
Unflat, der, nesnaga, umazanija; figurativ golida gnojnice
arytaena (arutaena, artaena) -ae, f (gr. ἀρύταινα) vsako zajemalo (golida, vedro, ometača idr.): Luc. ap. Char., P. F.
golídica (-e) f dem. od golida secchietto
pēlvis (stlat. pēlŭis) -is, acc. -im, abl. -ī (redko -e) (iz *pēlou̯is; morda sor. s pellis (pelvis bi bila torej prvotno „usnjena posoda“); prim. skr. pālavī nekaka posoda, gr. πελίκη, πέλιξ čaša, demin. πελίχνη čašica, πελλίς, πέλις skleda, medenica, πέλλα golida) skleda, posoda, medenica: Varr., Caecil. ap. Non., Iuv., Plin., Petr., Cels.
secchio m (pl. -chi) večje vedro:
il secchio per il latte golida
γαυλός, ὁ ep. ion. 1. okrogla posoda, golida. 2. vedro, korec (s katerim so zajemali vodo).
πέλλα, ἡ ep. [Et. lat. pelvis, skleda, strslov. polt, posoda za zajemanje] kablica, golida.
σκαφίς, ίδος, ἡ posoda, latvica (za mleko), golida.