Franja

goléti -im obstajati go, goliti se: drevje je začelo goleti

lìnjati -ām, línjati lînjām
I.
1. hirati: vidiš kako čovjek linja
2. bledeti: boja linja; imena odmetnika počeše da linjaju
II. linjati se
1. hirati: on vene, linja se
2. goliti se, izgubljati dlako, skubsti se, misiti se: krave, ptice se linjaju
3. postajati plešast: glava mu se već linja glava se mu že goli

ljúštiti ljȗštīm
I.
1. lupiti, majiti: ljuštiti jabuku
2. luščiti: ljuštiti pasulj
3. trebiti si: soko rosno perje ljušti
4. ličkati: ljuštiti kukuruz
5. ekspr. veliko jesti, piti: ljuštiti proju; ovaj ljušti samo rakiju
6. kartati (se)
7. tolči, tepsti
II. ljuštiti se
1. lupiti se, majiti se
2. luščiti se: gvožđe se pri kovanju ljušti
3. goliti se

mausern Vögel: goliti se, mavsati se; sich mausern figurativ narediti se

mew³ [mju:]

1. samostalnik
kletka za sokole (v času golitve); skrivališče
britanska angleščina, množina konjušnice

2. prehodni glagol
zapreti (sokola) v kletko
arhaično goliti se

to mew up zapreti, konfinirati

mitáriti se mìtārīm se (lat. mutare) goliti se, menjati perje, dlako, hitinski oklep: ptice se mitare; krava se mitari; gmizavci se mitare

mudar spremeniti, menjati (obleko, stanovanje ipd.); odvesti; goliti se (ptiči); leviti se; mutirati (glas)

mudar (casa) menjati stanovanje, preseliti se
mudar de color barvo spremeniti
mudar de parecer premisliti si
mudar de estado poročiti se
mudar de tiro konje zamenjati, prepreči
mudar de tono druge strune ubrati
mudarse spremeniti se, obrniti se (veter), preobleči se; preseliti se; pročiti, oditi; opraviti potrebo
mudarse de casa preseliti se, menjati stanovanje
mudar(se) la camisa srajco preobleči
¿adónde se ha mudado? kam se je preselil?

muer [müe]

1. verbe intransitif leviti se, goliti se; menjati dlako; mutirati (o glasu)

2. verbe transitif, vieilli spremeniti

se muer en rêves spremeniti se v sanje
les enfants muent entre 11 et 14 ans otroci mutirajo med 11. in 14. letom

psīlōthrō -āre (psīlōthrum) s psilótrom odstraniti (odstranjevati) lase (dlake), (o)goliti kožo, depilírati: Plin. Val.

slough² [slʌf]

1. samostalnik
kačji lev, slečena koža, odmet kože
figurativno odvržena navada
medicina suha krasta, grinta

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
leviti se (o kači), slačiti kožo, goliti se; luščiti se; odvreči, znebiti se (navade) (često off)
medicina prevleči se s krasto

slough away (off) leviti se; odluščiti se (o krasti); figurativno odvreči, znebiti se (navade ipd.)

tíbati se tîbām se goliti se: ptice se tibaju

линять goliti se, leviti se, izgubljati dlako ali perje; izgubljati barvo, bledeti

āmittō -ere -mīsī -missum

1. (predklas.) stran poslati, odposlati (odpošiljati), izpustiti, odpustiti (odpuščati): stulte feci, qui hunc amisi Pl., quia te servavi, me amisisti liberum Pl., nunc amitte, quaeso, hunc Ter. zdaj ga (iz)pusti, ne stori mu nič (žalega), lectos propter cariem et tineam Varr. proč dati, amisso pactione Publio legato S. fr.

2. pren.
a) (prostovoljno, nalašč) kaj (o)pustiti (opuščati), popustiti (popuščati), odreči (odrekati) se čemu, izogniti se čemu: rem inquisitam Pl., unam hanc noxiam Ter., amittenda fortitudo aut sepeliendus dolor Ci., priore (sacramento) amisso Ci., am. omnes has provincias Ci., fidem N. besedo prelomiti, spiritum ante quam ultionem T., matrimonium T.; z dvojnim acc.: ne tantum scelus impunitum amittatis S. (drugi berejo: omittatis).
b) (proti svoji volji) koga ali kaj (iz)pustiti (izpuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), prezreti (prezirati): anulum Ter., praedam manibus ali de manibus Ci., ex oculis manibusque L., aliquem prope e manibus inter tumultum L.; poseb. am. occasionem Ter., Ci. ali tempus Ci. ugodno (lepo) priliko vnemar pustiti, zamuditi, amissi tot dies rei gerendae Ci.
c) (po svoji krivdi ali brez nje, po pomoti, spregledu, naključju) izgubiti (izgubljati): regem Cu., optimates (naklonjenost plemstva) N., arma et impedimenta N., praedam omnem L., exercitum L., T., patriam L., oppidum Ci., S., classes Ci., rem publ. verbo retinere, re ipsa amisisse Ci., oculos C., lumina oculorum C. ali samo lumina Ci., aspectum Ci., colorem Ci. ep., H., O., Cels., messem, pecuniam grandem, bona, fortunas suas, mentem, causam, litem, ius imperii Ci., vitam Pl., Ci., Corn., animam Corn., Lucr., fidem Ph. verjetnost, plumam ali pennas Plin. (o ptičih) goliti se, usum pedum Plin. iun. odvaditi se (pozabiti) hoditi, odvaditi se hoje, verba Aur. onemeti, obmolkniti; amissa recuperare N.; poseb. zaradi smrti izgubiti: uxorem N., puer amisso patre Ci., patres amissis filiis irati Ci., res publ. tot duces amisit Ci., amittere magnam partem exercitus fame aut frigore L., amissi aut gladio aut morbo cives Vell., multum in Valerio Flacco nuper amisimus Q., liberi amissi (naspr. superstites) Plin. iun.; subst. pt. pf. āmissī -ōrum, m izgubljenci (zaradi smrti), pokojniki, rajniki Aus.

Opomba: Sinkop. pf. āmīstī: Ter., āmīssis = amiseris: Pl.

desplumar (o)skubsti

desplumarse goliti se

muda ženski spol sprememba, premena, menjava; obleka (za preoblečenje); zamenjava konj, preprega; mutiranje; goljenje ptičev; levitev sviloprejk

estar de muda goliti se (ptiči)

mue¹ [mü] féminin levitev, goljenje; lév, olevek, odvržena koža ali rogovje; kurnik; familier ječa, zapor; (= mue de la voix) mutiranje

étre en mue leviti se, goliti se
trouver la mue d'un serpent najti kačji lév

pluma ženski spol pero; perje; peresna cev, tulec; pisalno pero, jekleno pero; figurativno stil; pisatelj; perorisba; ljudsko premoženje, bogastvo; domače prdec

pluma de acero, pluma metálica pisalno (jekleno, kovinsko) pero
pluma de ave ptičje pero
pluma de dibujo risalno pero
pluma estilográfica, pluma fuente nalivno pero
pluma Redis redis pero
pluma para redondilla pero za okroglo pisavo
buena pluma dober pisatelj
dibujo a pluma perorisba
como una pluma peresno lahek
de la mano y pluma lastnoročno napisan (podpisan)
dejar correr la pluma pisati brez premisleka
escribir al correr de la pluma (ali a vuela pluma) hitro pisati
hacer a pluma y a pelo spreten, za vse poraben biti; na mestu se odločiti
llevar la pluma a uno pisati po diktatu neke osebe
saber un poco de pluma imeti nekaj izobrazbe
tener pluma bogat biti
plumas de adorno okrasna (nakitna) peresa
sombrero de plumas klobuk s peresom
dejar las plumas vstati iz postelje
mudar las plumas goliti se (ptiči)
vestirse de plumas ajenas (o)krasiti se s tujim perjem

plūma -ae, f (morda iz *plus-mā, *plus-nā ali *plunk-sma, indoev. kor. *pleu- plavati, pluti [gl. pluō]; prim. lit. plùnksna pero, stvnem. fliogan = nem. fliegen, stvnem. flioga = nem. Fliege)

1. puh, mišja dlaka, mehko perje: Luc. fr., Varr., Lucr., Pr., Tib., O., H., L., Col., Sen. ph., Sen. tr., Ph., Sil. Stat. idr., animantes alias plumā, alias squamā videmus obductas Ci., plumae versicolores columbarum Ci., in modum plumae S. fr., in plumis delituisse Iovem O. kot labod, quem (sc. equum) pellis aenis in plumam (kakor gosto perje) squamis auro conserta tegebat V., dolium tenui plumā completum L., pluma adusta L., plumam amittere Plin. goliti se, mavsati se (o ptičih), avium plumae Sen. ph., Ap., plumae perdicum subalares Lamp.; meton. blazina: dormire in plumā Mart., Amyclaeā requiescere plumā Mart., pensilibus plumis vehi Iuv. v nosilnicah s pernatimi blazinami, fultum plumā versicolore caput Pr. blazina s pisano prevleko; pren.: nec me consules movent, qui ipsi plumā aut folio facilius moventur Ci. ep., pluma haud interest Pl. prav nič važno ni, vseeno je, quid ais, homo levior quam pluma Pl., si quid bene facias, levior plumā est gratia Pl., brachia molliora plumā Petr.

2. metaf.
a) (prvi) puh = prva ali „mlečna“ brada, „mah“: insperata tuae cum veniet pluma superbiae H.
b) luske na luskinastem oklepu: Stat.

shed^*3 [šed] prehodni glagol
pustiti odpasti, izgubiti (listje); odbi(ja)ti; odvreči (rogove, o jelenu); leviti se (kača), odvreči (oklep, o raku), ogoliti se; izgubiti (prijatelje); odložiti (obleko), opustiti (navado), znebiti se; razlivati, prelivati (solze, kri); širiti (vonj); metati, sipati (svetlobo), izžarevati (toploto itd.)

to shed bad habits opustiti razvade
to shed one's blood for one's country kri prelivati za domovino
to shed feathers goliti se
to shed tears prelivati solze, plakati
to shed light on s.th. osvetliti kaj (tudi figurativno)
to shed one's skin goliti se, izgubljati dlako, skubsti se, leviti se
to shed tears prelivati solze, plakati
to shed water to blago odbija vodo
corn sheds žito se osiplje