Franja

draff [dræf] samostalnik
pomije, odpadki; gošča, usedlina; umazanija, smeti

dreg [dreg] samostalnik
zadnji ostanek
množina usedlina, gošča, kalež; tropine
figurativno sodrga

to the dregs do dna (izpiti)
not a dreg prav nič

dūmētum -ī, n (dūmus) grmovje, gošča(va), hosta: V., Col., vepres et dumeta Ci., horridi dumeta Silvani H.; pren.: silvosa dumeta avaritiae Aug.; poseb. (o zapletenih in zato težko razumljivih filozofskih naukih) goščava = splet zapletenih naukov: in dumeta correpere, Stoicorum dumeta Ci.

escurriduras ženski spol množina gošča, usedlina

faeculentia -ae, f (faeculentus) droži, gošča: Sid.; metaf. nesnaga: Aug., Fulg.

faex, faecis, f

1. vinska usedlina, vinska gošča, vinske droži, vinsko drožje: Lucr., Col., Plin., Pers., Mart. idr. diffugiunt cadis cum faece siccatis amici H. peruncti faecibus ora H. namazani z drožmi, corna condita in liquida faece O. v kisu.

2. meton. sreš (srež), vinski kamen (ki se žge iz vinske usedline): ego faecem primus et allec miscui H. (prim. faecula).

3. metaf. usedlina -, gošča netekočih stvari: Plin. liquidum aethera nec quicquam terrenae faecis habentem O., dies sine faece Mart. jasen, brez oblakov, f. locelli Mart. dno denarne skrinjice; v zaničlj. pomenu (o vsem slabem, podlem): sordes urbis et faex Ci. ep. izvržek, izmeček, opifices et tabernarios atque illam omnem faecem civitatum concitare Ci. drhal, sodrga, f. populi, plebis Ci., de faece haurire Ci. od slabih govornikov, res ad summam faecem (sc. plebis) redit Lucr. f Laletana Mart. slabo vino.

fèces [fɛs] féminin pluriel gošča, droži, usedlina; médecine človeško blato, fekalije

foot¹ [fut] množina feet samostalnik
noga, stopalo, čevelj (mera); stopica
pogovorno pehota (množina foots)
gošča, usedlina; spodnja obrobnica jadra; podstavek

at foot na dnu
by (ali on) foot peš
to carry s.o. off his feet spodnesti koga; navdušiti koga
figurativno to find one's feet izkazati se
from head to foot od nog do glave
ameriško, sleng to get cold feet prestrašiti se
to fall on one's feet imeti srečo
to keep one's feet ne zdrsniti, ne pasti
to have one's feet in the grave biti z eno nogo v grobu
my foot! nesmisel!
to put one's foot down odločno se lotiti; ugovarjati
to put one's foot in a thing popolnoma kaj pokvariti, polomiti ga
to set (ali put) one's best foot forward (ali foremost) pohiteti, kar se da; čim bolj se potruditi
to set on foot ustanoviti
to trample under foot pohoditi, zatreti
sleng to take the length of s.o.'s foot spoznati slabosti koga, spregledati ga
to measure another's foot by one's own last sam po sebi soditi
something is on foot nekaj se pripravlja
to show the cloven foot odkriti slabe namene
under foot na zemlji
to tread from one foot to the other prestopati se z noge na nogo
to run s.o. off his feet utruditi koga s hojo
to get on (ali to) one's feet dvigniti se, vstati

fratta f

1. goščava, gošča:
andare, essere per le fratte pren. biti v hudih denarnih škripcih

2. nareč. živa meja, grm

froth¹ [frɔɵ] samostalnik
pena, gošča
figurativno govoričenje, gobezdanje; drobnarije

ground² [graund] samostalnik
dno, globina; zemlja, tla; zemljišče, igrišče, lovišče, gradbišče (for)
osnova (for, of)
vzrok, povod; osnovna barva; ozadje
množina park, vrt
množina naselbina
množina gošča, usedlina; uzemljitev

above ground živ
below ground mrtev, pokopan
to break new (ali fresh) ground orati ledino
to cover ground potovati, opraviti določeno delo
ground clearance razdalja med šasijo in zemljo
common ground stična točka
to cut the ground under s.o.'s feet spodnesti komu tla, vzeti mu oporo
to be dashed to the ground propasti
pogovorno down to the ground popolnoma
to fall to the ground propasti
on firm ground na trdnem položaju
figurativno forbidden ground nedovoljeno področje, prepovedana tema
to gain ground napredovati, širiti se
to give ground popustiti
to hold one's ground vztrajati na svojem mestu, ne popustiti; ostati pri močeh
to meet s.o. on his own ground razpravljati o predmetu, ki ga nasprotnik sam določi
on the ground of zaradi
pogovorno to run into the ground pretiravati
ground staff letališko tehniško osebje
to stand one's ground vztrajati
to strike to the ground vreči na tla
to suit one down to the ground popolnoma se strinjati
to take ground nasesti
to touch ground dotakniti se dna; figurativno preiti na predmet pogovora
on the ground that češ da

gùstīš -íša m
1. goščava: teško se probijati kroz gustiš
2. gostota: gustiš bajoneta
3. gošča: isteče čorba, ali ostade gustiš

hăţíş -uri n gošča, goščava

ìzvarak -ārka m
1. prevretek, gošča: od izvarene tečnosti, tekućine ostao je izvarak
2. zvarek: od različitih trava načiniti izvarak kao lijek, (kao lek)
3. troska, žlindra

lie [li] féminin gošča, drožje, kalež

lie de vin vinsko drožje
boire le calice jusqu'à la lie izpiti kelih trpljenja do dna
couleur féminin lie de vin barva vinskih drožij
lie du genre humain, du peuple izvržek človeštva, sodrga

macchione m

1. poveč. od ➞ macchia velika makija

2. gošča, gosto grmovje

marc² [mar] masculin usedlina, gošča; tropine

marc de café kavina gošča
marc de raisin grozdne tropine
eau-de-vie féminin de marc tropinovec

moco moški spol sluz, smrkelj; gošča; utrinek

moco de pavo kožica pri puranovem kljunu
¡no es moco de pavo! to ni malenkost!
caérsele el moca alg. trapast biti
quitarse (limpiarse) los mocos usekniti se
tener mocos smrkav biti

mōrchia f

1. oljnata usedlina

2. žlindra, gošča (v pipi)

mȗt m, redko ž
1. gošča, kal: na sve stvari rasteže se mrena kao dno voda gdje se sleže mut
2. gosta tema, gost mrak: iz dalje muti pomalja se nekoliko glava