Franja

fradiciume m

1. gniloba

2. mokrota, vlaga

3. pren. gniloba, gnilost, pokvarjenost:
il fradiciume di un'amministrazione gnilost uprave

gangrena ženski spol prisad; gniloba, pokvarjenost, sprijenost

gnjilàdina ž, gnjílež m gniloba, gnilad: strujao je vonj stareža i gnjiladine, gnjileža

gnjilìna ž, gnjilòća ž gnilina, gniloba

guasto

A) agg.

1. pokvarjen, poškodovan:
orologio guasto pokvarjena ura
pere guaste gnile hruške
dente guasto gnil zob

2. pren. pokvarjen, izprijen:
cervello guasto izprijeni možgani
avere il sangue guasto con qcn. pren. biti jezen na koga

B) m

1. okvara, kvar:
mancò la luce per un guasto all'impianto elettrico zaradi okvare na električni napeljavi ni bilo luči

2. pren. gniloba, izprijenost, pregreha:
in questa società c'è del guasto v tej družbi je nekaj gnilega

3. pren. nesoglasja, razprtije, trenja:
c'è del guasto tra noi med nami so razprtije

marcio

A) agg. (m pl. -ci; f pl. -ce)

1. gnil (tudi pren.); ekst. trhel; vlažen

2. gnojen

3. (v preneseni rabi za podkrepitev številnih izrazov)
avere torto marcio sploh ne imeti prav
necessità marcia huda nuja
essere innamorato marcio biti zaljubljen do ušes
essere ubriaco marcio biti pijan kot klada
a dispetto marcio prav za nalašč

B) m

1. gniloba, gnili del

2. gnojni, bolni del (tudi pren.); moralna pokvarjenost:
tagliare via il marcio odrezati, kar je gnojno

marciume m

1. gnoj

2. gnitje (živalskih in rastlinskih tkiv)

3. pren. gniloba, gnoj; (moralna) izprijenost; izprijenci, pokvarjenci

marcor -ōris, m (marcēre) (u)velost; od tod

1. gniloba, trohnoba, strohnelost: panni Plin. gnile cape.

2. metaf. fizična in psihična medlost, nedejavnost, lenoba, utrujenost, (u)velost, zaspanost: in hoc marcor, et inexpugnabilis paene dormiendi necessitas Cels., maeror marcorque Sen. ph., segetum Sen. ph., cernitis expositas turpi marcore cohortes? Stat., marcore ducis Vell., marcore confectus aetatis M., somnolento repente marcore torperet M.

moisissure [mwazisür] féminin plesnoba, plesen, plesnenje; gniloba

Naßfäule, Nassfäule, die, Agronomie und Gartenbau gniloba

pourri, e [puri] adjectif gnil, trhel, preperel; pokvarjen (tudi figuré); masculin gnilo mesto, gniloba (na sadju); pokvarjenec; (familier)

pourri de nabasan z
j'en suis pourri (familier) tega sem do grla sit
été masculin pourri deževno, vlažno poletje
homme masculin pourri de vices moralno pokvarjen človek
neige féminin pourrie snežena brozga, plundra
société féminin pourrie gnila družba
terre féminin pourrie prhlica
bande de pourris! pokvarjenci!
(familier) il est pourri de fric ima polno denarja
sentir le pourri zaudarjati po gnilobi

pourriture [-ritür] féminin gniloba, gnitje; trohnoba, strohnelost; figuré moralna pokvarjenost; pokvarjenec

tomber en pourriture trohneti
odeur féminin de pourriture duh po gnilobi
pourriture d'hôpital (vieilli) kužna bolezen

pūtor -ōris, m (pūtēre) gniloba, trohnoba, trhloba, tudi gnilobni ali trohnobni (trhlobni) vonj, duh, smrad: Arn., Aug. idr., postea bis in die contritam imponito: ea omnem putorem adimet Ca., a puteis oppidum ut Puteoli, quod incircum eum locum aquae frigidae et caldae multae, nisi a putore potius, quod putidus odoribus s[a]epe ex sulphure et alumine Varr., putorem cum sibi nacta est intempestivis ex imbribus umida tellus Lucr., cernimus alituum vermisque effervere terra, intempestivos quam putor cepit ob imbris Lucr., ubi putorem umida nactast intempestivis pluviisque et solibus icta Lucr., alios putore nidoris faetidi a meis iam quassis scapulis Ap., milites enim qui eum sequebantur putore commoti Eutr., [Puteolos dictos putant ab aquae c]aldae pu[tore … ] Fest.

putrāmen -inis, n (puter) gniloba, gnitje, gnilost: Cypr.

putrēdine f

1. gnitje, gniloba

2. gnilad

3. pren. (moralni) propad, razkroj

putrēdō -inis, f (putrēre) gniloba, gnitje, gnilost: gingivarum Cael., cervice[s] cariosa vulnerum putredine follicantes Ap., infandi morbi putredine Ap. gangrena, prisad, prisadni del, snetjavost, snetjavi del; corrumpebat omnia vi putredinis Macr., nullius enim rei fit aliquando putredo nisi calor umorque convenerint Macr., pecudum autem putredo nihil aliud est nisi cum defluxio quaedam latens soliditatem carnis in umorem resolvit Macr., inde provenit iniecto tepore et aucto umore putredo Macr., sed illud pressius intuendum est, utrum mensura caloris sit causa putredinis Macr., unde squamas eius adiciunt remediis quae contra perniciem putredinis advocantur Macr., viscerum putredines Prud.; pren.: meorum putredines peccatorum Ambr.

putrefacción ženski spol gnitje, gniloba

paja en putrefacción gnijoča slama

putrefaction [pju:trifǽkšən] samostalnik
gnitje, gniloba; trohnenje, trohnoba

putregái -uri n gniloba

putrescence [pju:trésns] samostalnik
gnitje, gniloba, trohnenje, razpadanje
figurativno korupcija