Gȳgēs -is in -ae, acc. -ēn, m (Γύγης) Gíges.
1. ljubljenec lidijskega kralja Kandavla, ki je kralja umoril in sam postal lidijski kralj (l. 716–678), ustanovitelj vladarske rodovine Mermnadov; slovel je po svojih zakladih in svoji sreči: CI., IUST. Od tod adj. Gȳgaeus 3 Gigesov, gigeški, meton. = lidijski: lacus Gyg. PR. ali stagnum Gyg. PLIN. Gigeško (Lidijsko) jezero pri Sardah.
2. lep mladenič iz karijskega Gnida (Knida): H.
3. Trojanec, ki ga je ubil Turn: V.