Franja

globók deep; profound; (spanje) deep, fast, sound; (molk) dead; (čustvo) heart-felt, deep-seated, deep-felt, strong; (glas) low-pitched, deep; (tema) profound, thick; (poklon) low, deep, profound; (znanje) thorough, profound, deep; (ostroumen) penetrating; (razlika) profound, wide, far-reaching

globóka jama a deep cave
globók krožnik soup plate
globóka rana a deep wound
globók mislec a profoud (ali deep) thinker
globóko spoštovanje profound reverence
globóka tišina deep silence
10 m globóka luknja a hole 10 metres deep (ali 10 metres in depth)
do kolen, do gležnjev globók knee-deep, ankle-deep
do pasú globók waist-deep
dolgovati komu globóko zahvalo to be deeply indebted to someone
biti v globókem žalovanju to be in deep mourning
ribnik je na tem mestu 2m globók the pond is 2 metres deep in this place
odgovoril je z globókim basom he replied in a deep bass voice

globòk profond, bas , (glas) grave , (sneg) épais

globok krožnik assiette ženski spol creuse
reka je 2 m globoka la rivière a une profondeur de 2 m (ali a 2 m de profondeur)
globoko v noč bien avant dans la nuit
globoko žalovanje grand deuil

globòk (-ôka -o) adj.

1. profondo (tudi ekst.):
globok vodnjak pozzo profondo
obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
globok sneg neve alta
prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo

2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
globoka rana ferita profonda
v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno

3. (ki ima nizek ton) profondo:
globok glas, smeh voce profonda, riso profondo

4. (sposoben močno doživeti) profondo:
globok mislec pensatore profondo

5. (ki zadeva bistvo) profondo:
globoka kriza sistema crisi profonda del sistema

6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
globoka ljubezen amore profondo
globok odpor repulsione profonda
globok strah forte paura
po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
globoke oči occhi profondi
globoki tisk calcografia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
agr. globoko oranje aratura profonda
globoko zmrzovanje surgelamento
globok požirek sorsata
globok priklon salamelecco
pog. globoki krožnik fondina

globòk profundo, hondo

jezero je 5 m globoko el lago tiene cinco metros de profundidad
globok krožnik plato m hondo (ali sopero)
globoko pretresen hondamente conmovido
globok sneg nieve f alta
globoko spanje sueño m profundo
globoko spoštovanje reverencia f profunda
v globokem žalovanju (o obleki) de luto riguroso
globoka tišina silencio m absoluto
tičati globoko v dolgovih estar lleno de deudas; fam estar entrampado hasta cejas

hladi|ti (-m) ohladiti kühlen; kalt/kühl stellen; kühl halten
globoko hladiti tiefkühlen
hladiti se kühl/kalt werden

hlajen [ê] (-na, -no) gekühlt, -gekühlt (z natrijem natriumgekühlt, z vodo wassergekühlt, plinsko gasgekühlt, z zrakom luftgekühlt)
globoko hlajen tiefgekühlt, Tiefkühl-

hlajenj|e [ê] srednji spol (-a …) die Kühlung, die Kälteerzeugung; -kühlung (motorja Motorkühlung, plina Gaskühlung, plaščno Mantelkühlung, ventilatorsko Gebläsekühlung, vodno Wasserkühlung, zasilno Notkühlung, zračno Luftkühlung)
globoko hlajenje die Tiefkühlung
za globoko hlajenje Tiefkühl-
(omara der Tiefkühlschrank, predal das Tiefkühlfach)
posoda za hlajenje šampanjca: der Sektkühler, vina der Weinkühler
z lastnim hlajenjem selbstlüftend
z zračnim hlajenjem luftgekühlt
z umetnim hlajenjem fremdbelüftet

hvaléžen thankful; grateful; obliged; indebted to, beholden to

hvaléžna naloga a gratifying task
hvaléžen posel a profitable business
hvaléžna vloga gledališče a rewarding role
hvaléžen Vam bo za to he will be grateful to you for this
zelo sem Vam hvaléžen I am much obliged to you
globoko Vam moram biti hvaléžen I owe you a deep debt of gratitude
vedno mu bom hvaléžen za njegovo pomoč I shall always be grateful to him for his help

izjédati (-am) | izjésti (-jém) imperf., perf.

1. rodere, rosiccchiare pren. consumare, logorare

2. scavare:
reka si je skozi gorovje izjedla globoko strugo il fiume si è scavato nella montagna una gola profonda

izvóžen (blago) exported; (pot, cesta) rutted

globoko izvóžena cesta a deeply rutted road

kesa|ti se (-m se)

1. moralno občutje: Reue empfinden/fühlen (globoko/bridko tiefe/bittere Reue empfinden, zaradi česa über etwas)
niti malo se ne kesati keine Spur von Reue zeigen

2. religija (obujati kesanje) Reue erwecken

3. (obžalovati) zaradi česa: (etwas) bereuen

koléno anatomija knee; (reke, ceste, poti) bend; tehnika angle; vojska salient; (rod, poreklo) descent, origin, generation, stock, lineage, family, race, birth, house

do kolen knee-deep, knee-high
do kolen globoko v knee-deep in
klečé na kolénih on bended knees
bratranec v prvem (drugem) kolénu cousin once (twice) removed
hlače do kolén kneebreeches pl
nogavice do kolén knee-length stockings pl
pregibanje koléna genuflection
vnetje koléna gonitis
zaščitni ovoj za koléno kneecap, kneepad, knee-guard
šibak v kolénih weak-kneed
biti na kolénih to be on one's knees
odrgniti si koléna to graze (ali to skin) one's knees
na kolénih prositi za kaj to beg for something on one's bended knees
prositi koga na kolénih to implore (ali to supplicate) someone on bended knee
iti, spustiti se, pasti na koléna to go down (ali to fall) on one's knees (pred kom before someone)
ne pride mu niti do kolén (figurativno) he can't hold a candle to him, pogovorno he's not a patch on him
spraviti koga na koléna to force someone to his knees; to bring someone (down) to his knees
po kolénih se udariti to slap one's knees
upogniti koléno to bend the knee
koléna se mu tresejo (figurativno) he shakes in his shoes
zlomiti kaj na (svojih) kolénih to break something on one's knees
suniti s kolénom to knee

koliko [ó]

1. po kosih, osebkih, osebah: [wieviele] wie viele; snovi, po merskih enotah: [wieviel] wie viel (moke/litrov olja/ šilingov [wieviel] wie viel Mehl/Liter Öl/Schilling)

2. (potrebna količina) česa: was (an) (koliko še potrebuješ? was brauchst du noch? koliko lesa še imaš? was hast du noch an Holz?)

3. po meri: wie (dolg/širok/visok/star wie lang/breit/ hoch/alt)
koliko časa wie lange
koliko je ura? wie spät ist es?, [wieviel] wie viel Uhr ist es?
po ceni: koliko stane …/po koliko je? wie teuer ist …?, was kostet das?

4. kje, do kod: wie (visoko/globoko wie hoch/tief), in welcher (visoko/globoko in welcher Höhe/Tiefe), bis zu welcher (visoko/globoko bis zu welcher Höhe/Tiefe)
koliko daleč wie weit

5. (do katere mere, kolikanj) inwiefern, inwieweit; welchermaßen

kozárec (-rca) m

1. bicchiere:
kozarec mleka, vina, vode un bicchiere di latte, di vino, d'acqua
kozarec za vodo, vino, pivo bicchiere da acqua, da vino, da birra
steklen, kristalen kozarec bicchiere di vetro, di cristallo

2. vaso, vasetto:
kozarec marmelade un vasetto di marmellata
patentni kozarci barattoli a chiusura ermetica
kozarci za vlaganje vasi per conservare, da (di) conservazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dvigniti kozarec alzare il bicchiere, brindare
pren. globoko pogledati v kozarec alzare il gomito
pren. kozarca ne braniti se essere devoto a Bacco
pren. vihar v kozarcu vode tempesta in un bicchier d'acqua
pridno prazniti kozarce cioncare, sbevazzare
zvrniti kozarec vuotare il bicchiere, bere d'un fiato
kozarec za konjak napoleone

kred|a¹ [é] ženski spol (-e …) die Kreide, die Schreibkreide; -kreide (krojaška Schneiderkreide, litografska Fettkreide, Lithokreide, obeleževalna Signierkreide, plavljena Schlämmkreide)
risba s kredo die Kreidezeichnung
rdeča kreda der Rötel
risba z rdečo kredo die Rötelzeichnung
poudarjanje z rdečo kredo die Höhung
bel kot kreda kalkweiß, kreideweiß, kreidebleich
tehnika dodajati kredo čemu (etwas) kreiden
namazati s kredo kreiden
figurativno biti v kredi in der Kreide sein (bei)
biti globoko v kredi tief in der Kreide sein
kupovati na kredo aufschreiben lassen, ankreiden lassen
živeti na kredo auf Kreide leben
zapisati s črno kredo v dimnik in den Schornstein schreiben

kri ženski spol (krvi, ni množine) das Blut; lovstvo der Schweiß; -blut (človeška Menschenblut, srčna Herzblut, sveža Frischblut, zmajeva Drachenblut, živalska Tierblut)
kri v izmečku der Blutauswurf
krvi Blut-
(alkohol v krvi der Blutalkohol, analiza die Blutprobe, bljuvanje das Blutbrechen, bolezen die Blutkrankheit, curek der Blutstrahl, čaj za čiščenje krvi der Blutreinigungstee, čiščenje krvi die Blutreinigung, dajanje die Blutspende, dovod die Blutzufuhr, izločanje krvi s sečem das Blutharnen, izguba der Blutverlust, izliv der [Bluterguß] Bluterguss, kaplja der Blutstropfen, nastajanje die Blutbildung, naval der Blutandrang, odvzem die Blutentnahme, Blutabnahme, pregled Blutuntersuchung, prelivanje das Blutvergießen, sedimentacija die Blutsenkung, sestava die Blutzusammensetzung, strjevanje die Blutgerinnung, transfuzija die Bluttransfusion, udor der Blutsturz, zastoj die Blutstauung, zastrupitev die Blutvergiftung)
|
kri teče (iz nosu) (die Nase) blutet
kri udari v glavo das Blut steigt in den Kopf (tudi figurativno)
odvzeti kri eine Blutprobe machen
puščati (komu) kri (jemanden) zur Ader lassen
ki zaustavlja kri blutstillend
rdeč kot kri blutrot
do krvi bis aufs Blut
udariti/pretepsti do krvi blutig schlagen
do krvi odrgnjen/ožuljen [wundgerieben] wund gerieben/[wundgelaufen] wund gelaufen
do krvi se spraskati/odrgniti sich blutig kratzen/schürfen
po krvi prenašanje: durch das Blut, auf dem Blutweg, soroden blutsmäßig
|
figurativno modra kri blaues Blut
meso in kri Fleisch und Blut
figurativno hladna/mirna kri kaltes Blut
Mirno kri! Ruhig Blut!
ohraniti mirno kri einen kühlen Kopf bewahren, die Nerven bewahren
mrzla kri figurativno Froschblut, Fischblut
vroča kri figurativno heißes Blut
huda kri böses Blut
zbujati hudo kri böses Blut machen
kri zledeni od groze: das Blut erstarrt
figurativno kri zavre v žilah (jemandem) kocht das Blut in den Adern
figurativno kri ni voda Blut ist dicker als Wasser
pognati (komu) kri v glavo (jemanden) erröten machen
preiti v meso in kri in Fleisch und Blut übergehen
iz mesa in krvi von Fleisch und Blut
biti v krvi im Blut liegen
prelivati kri Blut vergießen
globoko broditi v krvi im Blut waten
zadušiti v krvi im Blut ersticken
plavati v lastni krvi in seinem Blut schwimmen
njegovih rok se drži kri an seinen Händen klebt Blut

ležáti être couché (ali étendu, allongé) , reposer

zgradba (krajevno) être placé (ali situé); (o ljudeh in stvareh) se trouver, reposer, être, gésir
vse križem ležati être pêle-mêle, être en désordre
bolan v postelji ležati garder le lit, être alité
na dlani leži c'est évident
mesto leži severno od la ville est située au nord de
globoko ležeče oči yeux enfoncés dans les orbites
poštno ležeče (en) poste restante
tiskati ležeče imprimer en cursive

močno [ó] sehr, stark; hochgradig; stark- (poraščen starkbehaart, prometen starkbefahren), -intensiv (dišeč geruchsintensiv, obarvan farbintensiv); (globoko) tief- (prizadet tiefbetroffen, ganjen [tiefbewegt] tief bewegt; barve - rdeč tiefrot, moder tiefblau); (visoko) hoch- (eksploziven hochexplosiv, hvaljen hochgelobt, obremenjen hochbeansprucht); -reich (slan salzreich, kochsalzreich, kontrasten kontrastreich, naguban faltenreich, prekrvljen blutreich)

morj|e [ó] srednji spol (-a …) geografija das Meer; pomorstvo die See
geografija Baltiško morje die Ostsee
Beringovo morje Beringmeer
Črno morje Schwarzes Meer
Egejsko morje Ägäisches Meer, die Ägäis
Jadransko morje Adriatisches Meer, die Adria
Južno morje die Südsee
Karibsko morje Karibisches Meer
Kaspijsko morje Kaspisches Meer
ledeno morje Eismeer
Ligursko morje Ligurisches Meer
Marmorno morje Marmarameer
Mrtvo morje Totes Meer
Sargaško morje die Sargassosee
Severno ledeno morje Polarmeer
Rdeče morje Rotes Meer
Severno morje die Nordsee
Sredozemsko morje Mittelmeer
Tirensko morje Tyrrhenisches Meer
geografija vrste: globoko morje Tiefsee
obalno morje Küstenmeer
obcelinsko morje Schelfmeer
odprto morje Hochsee, pomorstvo hohe See, offene See
plitvo morje (šelf) Flachsee
robno morje Randmeer
sredozemsko morje Binnenmeer
stransko morje Nebenmeer
bibavični pas morja das Wattenmeer
pomorstvo mirno morje die Meeresstille
pomorstvo razburkano morje [rauhe] raue See
pomorstvo vzvalovljeno morje rollende See
figurativno Meer, ein Meer von (krvi ein Meer von Blut, luči Lichtmeer, Lichtermeer, ein Meer von Licht, megle Nebelmeer, peska Sandmeer, plamenov Flammenmeer, peska Sandmeer, skalno Blockmeer, Felsenmeer)
… morja Meeres-
(biologija die Meeresbiologie, ekologija die Meeresökologie, geologija die Meeresgeologie, globina die Meerestiefe, boginja Meeresgöttin, karta die Meereskarte, bog der Meeresgott, površina die Meeresoberfläche, svetlikanje das Meerleuchten, Meeresleuchten)
na morju auf dem Meer, (na obali) am Meer
na odprtem morju auf hoher See
vojska cilj na morju das Seeziel
meja na morju die Seegrenze
carinska meja na morju die Seezollgrenze
nesreča na morju der Seeunfall, die Seenot
pogled na morje der Meeresblick
na morje (proti morju) seewärts, meerwärts
prevlada na morju die Seeherrschaft
vojna na morju der Seekrieg
geografija nad morjem (nadmorske višine) über dem Meeresspiegel
pod morjem unter dem Meeresspiegel
po morju auf dem Meer, transportirati: auf dem Seeweg
po suhem in po morju über Land und Meer
potovanje po morju die Seereise, vožnja: die Seefahrt
v morje ins Meer
figurativno nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
z morja vom Meer
veter z morja der Seewind

mórje (-a) n

1. mare:
reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
pluti po morju navigare
potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
potisniti ladjo v morje varare una nave
gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
vihar na morju tempesta di mare; uragano
globoko, plitvo morje mare profondo, basso
modro morje mare azzurro
mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
na odprtem morju in alto mare
peščeno morje mare di sabbia
nekdo je padel v morje! uomo in mare!
geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

3. (morska voda) mare

4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
pren. v morje vreči buttare a mare
pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
geol. brahično morje mare salmastroso
mrtvo morje mare morto
notranje morje mare interno
obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
morje ljudi un fottio di gente
PREGOVORI:
hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano