Franja

scaenālis -e (scaena) gledališki, prizoriščen, scenski, teatral(ič)en, odrski: scaenalem (po novejših izdajah scaenai) speciem patrum matrumque deorsum inficiunt LUCR.

scaenārius 3 (scaena) gledališki, prizoriščen, scenski, teatral(ič)en, odrski: artifex AMM. gledališki umetnik = gledališki igralec, gledališčnik.

scaenātilis -e (scaena) gledališki, prizoriščen, scenski, teatral(ič)en, odrski: sed, o Petrulle, ne meum taxis librum, si te † pepigat haec modo † scenatilis VARR. AP. NON.

scaenicus (slabo scēnicus) 3, adv. -ē (σκηνικός, scaena)

1. gledališki, prizoriščen, scenski, teatral(ič)en, odrski: scaenicae mulieres AFR. FR., poëtae scaenici VARR., scaenici artifices CI., SUET. ali actores Q. gledališki umetniki = gledališki igralci, gledališčniki, ludi TER., L., SUET. gledališke igre (drame, igrokazi), komedije (naspr. ludi gladiatorii), artes H., adulteria O. ali portenta VAL. MAX. kakršna (kakršne) se prikazujejo na odru, kakršne je mogoče videti na odru, scaenicae fabulae AMM. igre, igrokazi, res forenses scenicā prope venustate tractavit CI., voluptas scaenica CI., scaenicus gestus et modus, scaenica modulatio, dicacitas Q., plebs STAT., nihil scaenicum apud Graecos pudori est L., complodere manus et pectus ferire scaenicum est Q., cum aliqua velut scenice fiunt Q. kakor na odru. Od tod subst.
a) scaenicus -ī, m gledališki igralec, gledališčnik: Q., SUET., VAL. MAX. idr.; zaničlj. (o Neronu): nedum ille scaenicus T.; v pl.: CI., Q., SUET.
b) scaenica -ae, f gledališka igralka, gledališčnica: AMBR., COD. I.

2. metaf. dozdeven, navidezen, namišljen, lažen: rex FL. gledališki kralj, namišljeni kralj = Andrisk, ki v resnici ni bil kralj, ampak se je le delal kralja (Filipa).

scenic [sí:nik]

1. pridevnik (scenically prislov)
scenski, sceničen; gledališki, odrski, dramski, dramatski; slikovit, izrazit (za sliko), pokrajinski

scenic beauties pokrajinske lepote
scenic effects odrski, dramatski efekti
scenic road (ameriško) turistična cesta
a scenic valley slikovita dolina

2. samostalnik
film lepot narave; pokrajinski film

stagehand [stéidžhænd] samostalnik
gledališki, odrski delavec

teatral gledališki, gledališčen; teatraličen, narejen, afektiran

actitud teatral poza

teatrál -ă (-i, -e) adj.

1. gledališki

2. teatralen

teatrale agg.

1. gledališki

2. pren. slabš. prisiljen; nenaraven, glumaški, teatralen, pompozen

Theater- gledališki

theaterwirksam gledališki

théâtral, e, aux [teɑtral, tro] adjectif gledališki; igralski; figuré teatralen, teatraličen, pompozen, nenaraven, prisiljen

attitude féminin théâtrale teatralno, nenaravno vedenje, drža
représentation féminin, saison féminin théâtrale gledališka predstava, sezona
art masculin théâtral, chronique féminin, théâtrale gledališka umetnost, kronika
il est un peu trop théâtral on je nekoliko preteatralen; masculin teatralnost, teatraličnost

theātrālis -e (theātrum) gledališki, gledališčen, teatráličen, teatrski, h gledališču sodeč, v gledališču se nahajajoč, v gledališču potekajoč: theatrales gladiatoriique consessus Ci., dux theatralium operarum T. vodja (načelnik) najetih ploskačev v gledališču, vodja gledaliških ploskačev, theatralis operae corollarium Plin. iun. darilo ali napitnina za naročeno ploskanje v gledališču, lascivia T., ludi Cod. Th., Serv., scena, spectaculum, fabulae Amm., lex Plin. o sedežnem redu v gledališču, humanitas theatralis (= hlinjena, narejena) Q.

theatrical [ɵiǽtrikl] samostalnik (theatrically prislov)
gledališki
figurativno teatralen, teatraličen, nenaraven, pompozen, afektiran

theatrical performance gledališka predstava
theatrical gestures teatralične kretnje

theātricus 3 (gr. ϑεατρικός) gledališki, gledališčen, teatrski, teatráličen: nugae, turpitudines, operarii Aug.

thymela -ae, f in thymelē -ēs, f (gr. ϑυμέλη) tímela, vzvišen, oltarju podoben štirikoten prostor v atiškem gledališču sredi plesišča za zbor (gr. ὀρχήστρα), kjer je stal zborovodja; pozneje = gledališče, gledališka igra: actuarii thymelae (= thymelici): Cod. Th. — Od tod adj. thymelicus 3 (gr. ϑυμελικός)

1. tímelski = k (plesnemu) zboru sodeč; subst. thymelicī -ōrum, m (gr. ϑυμελικοί) zborski plesalci na tímeli (naspr. σκηνικοί = scenici pravi igralci): scenici et thymelici Vitr., Ulp. (Dig.).

2. pozneje (= scenicus) gledališki, gledališčen, teatrski, teatraličen: choragium Ap., obscoenitas Aug., saltator Cass.; subst.
a) thymelicus -ī, m (gledališki) igralec
b) thymelica -ae, f (gledališka) igralka: Cod. Th.

зрелищный gledališki

театра́льний прикм., gledalíški prid., teatrálni prid.

театральный gledališki (pren.) teatraličen, izumetničen

acteur, trice [aktœr, tris] masculin, féminin gledališki igralec, -lka; figuré akter