Franja

pomožni glagol stalna zveza
jezikoslovje (vrsta glagola) ▸ segédige

povratni glagol stalna zveza
jezikoslovje (vrsta glagola) ▸ visszaható ige

prehodni glagol moški spol transitives Verb, das Transitiv

prehodni glagol stalna zveza
jezikoslovje (vrsta glagola) ▸ tárgyas ige

vzročni glagol stalna zveza
jezikoslovje (vrsta glagola) ▸ műveltető ige

непереходный глагол neprehodni glagol

verb [və:b] samostalnik
jezikoslovje glagol
zastarelo beseda

copulative, substantive verb kopula, glagol biti

verb -e n glagol

Verb, das, (-s, Verben) glagol

verbe [vɛrb] masculin glagol; beseda

verbe transitif, intransitif (ali: neutre) prehoden, neprehoden glagol
verbe auxiliaire, régulier; irrégulier pomožni, pravilni, nepravilni glagol
verbe pronominal, réfléchi povratni glagol
verbe impersonnel, défectif brezoseben, nepopoln glagol
(religion) le Verbe druga oseba v sv. Trojici
et le Verbe s'est fait chair in beseda je meso postala
avoir le verbe haut glasno govoriti, (figuré) imeti glavno besedo

vērbo m

1. beseda:
verbo a verbo dobesedno
non aggiungere, non dire, non profferire verbo ne črhniti besedice, molčati

2. relig. Beseda, Logos, Sin Božji

3. jezik glagol:
verbo transitivo, intransitivo prehodni, neprehodni glagol

verbo moški spol beseda, izraz; glagol

verbo (ir)regular (ne)pravilen glagol
verbo reflexivo, verbo pronominal povraten glagol
en un verbo v hipu
echar verbos (fam) preklinjati

verbum -ī, n (indoev. *u̯er-dh-um < *u̯er-dh-om, razširjeno iz indoev. kor. *u̯er(e)-, *u̯ere(i)- reči, govoriti; prim. skr. vratám zapoved, volja, red, zakon, gr. ἐρέω, εἴρω (s fut. ἐρῶ in pf. εἴρηκα), ῥῆμα beseda, rek, ῥήτωρ govornik, ῥῆμα beseda, ῥῆσις govor, ῥητός izrečen, povedan, sl. vrač, rotiti, porota, zarota, got. waúrd = stvnem. wort = nem. Wort)

1. beseda (kot posamezen del govora), izraz, starejše slovo, v pl. tudi = besede, govor: rem uno verbo complecti Ci., quibus duobus verbis significatis deum Ci., graviore verbo uti Ci., verba minus violenta loqui O., verbum ipsum voluptatis Ci. beseda „sla“, his verbis epistulam misit N. tako se glaseče, habent sua verba dolores V., verborum contumeliae L., novissima (zadnje) verba O., numeris verba coërcere O., scribere verba soluta modis H., ille (sc. dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur O. troje besede (namreč do, dico, addico; prim.: verba libera praetor habet O.), te paucis ali tribus verbis volo Pl. malo, tri besede = le malo besed, le tri besede hočem spregovoriti s teboj, uno verbo Pl., Ter., Ca., Ci. z eno besedo, na kratko, skratka, verbo de sententiā destitisti Ci. ne da bi veliko govoril; pogosto v zvezi s kakim določujočim adj. ali pt. kot en pojem: verba minacia O. grožnje, precantia O. prošnje, solantia O. tolažila, exsecrantia O. prekletstva, kletve, excusantia O. izgovori, izgovarjanje, blanda O. dobrikanje, falsa, ficta O. laži.

2. occ.
a) v pl. prazne besede, prazno besedičenje, puhle fraze, kvasenje, blebetanje, „flancanje“: inania V., virtutem verba putas H., verbis non replenda est curia V., existimatio, decus verba sunt atque ineptiae Ci.; reklo: verba dare alicui „dati (dajati) komu besede“ (nam. stvari) = ukaniti koga, (pre)varati koga: Ter. idr., Fabio verba dedit H., vel verba mihi dari facile patiar Ci., curis verba dare O. preganjati si skrbi.
b) ime, videz: verbo (na videz) apud regem, re ipsā apud Polyperchontem iussus est dicere N., verbo (po imenu, na videz) sunt liberi omnes Ci.
c) (kot gram. t.t.) glagol: Varr., ut sententiae verbis finiantur Ci.

3. sinekdoha beseda = izrek, izjava, izustilo, izrecilo, rek, reklo, pregovor, govor: illud mihi verbum non placet Pl., quod verbum audio! Ter., quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S., verum est verbum, quod memoratur: ubi amici, ibidem opes Pl.; reklo: verbum facere besed(ic)o izreči (spregovoriti, ziniti): Pl., Ter. idr., nullo verbo facto, verbum nemo facit Ci., de eo numquam verbum feci Ci. nisem nikoli izrekel nobene besede; v pl. verba facere govoriti, besedičiti, blebetati: Pl.; elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter.; (o govorniku) imeti govor, govoriti, predavati: de eo, de eā re Ci., apud regem N., verba fecerunt eius amici N. zagovarjali so ga, cum Aulo in conloquio verba facit S. se je pomenil, se je pogovarjal; z ACI: ad ea rex satis placide verba facit sese pacem cupere S.; preg.: verba facere mortuo Pl. mrtvemu (= zaman) govoriti, verba fiunt mortuo Ter. to so zaman govorjene besede; zevg.: verba atque orationem habere C.; od tod: multis verbis ultro citroque habitis Ci. po dolgotrajnem pregovarjanju; occ. v pl.
a) (stalno) besedilo, obrazec, formula, besede: sunt verba et voces, quibus … H., verba sollemnia O., puerpera O. zarotitveni obrazci (izgovarjala) ob porodu, venefica O. ali non innoxia V. čudodelne (bajalne) besede, verba quaedam componere Ci. besedila, milites in verba C. Scipionis iurarunt L. so prisegli na besedilo prisege Gaja Scipiona = so prisegli Gaju Scipionu, princeps in haec verba iurat ipse C. (na) to priseže prvi sam, iurare in verba magistri H. (gl. iūrō).
b) šale, dovtipi: quibus sunt verba sine penu ac pecuniā Pl. ki so šaljivi, pa brez …

4. meton. govorjenje, beseda: in verbo vestigia torsit V. sredi govorjenja, med govorjenjem, rictu in verba parato O., abstulit usum verborum O. zaprlo (vzelo) mu je besedo.

5. razna rekla:
a) verbo z besedo, besedno, ustno: Furnio plura verbo quam scripturā mandata dedimus Plancius in Ci. ep.
b) verbi causā (gratiā) naprimer (na primer): si quis verbi causā oriente caniculā natus est Ci., miserum esse verbi causā Crassum Ci., propter aliam rem, verbi gratiā propter voluptatem Ci.
c) ad verbum, de verbo, e verbo, pro verbo (od besede) do besede, dobesedno, natančno: quae modo expressa ad verbum dixi Ci., ad verbum ediscere Ci., somnium mirifice ad verbum cum re convenit Ci., fabellas Latinas ad verbum de Graecis exprimere Ci. dobesedno prevajati; v tem pomenu tudi: exprimere verbum e verbo Ci. ali de verbo Ter., reddere verbum pro verbo Ci. ali samo verbum verbo H.
d) meis (tuis, alicuius) verbis v mojem (tvojem, koga) imenu, po mojem (tvojem, koga) naročilu: verbis meis grata loca saluta O., anulum … quem ego militi darem tuis verbis Pl., (sc. servum) ad regem misit, ut ei nuntiaret suis verbis … N., cum regis verbis, quae attulerant, dedissent N., amborum verbis O., senatūs verbis L., Ci., legantur, qui senatūs populique Romani verbis nuntient … S.
e) bona verba, quaeso! Ter. le milostno!, le rahlo!.

Opomba: Gen. pl. verbûm: Enn., Pl.; poseb.: verbûm sat est Pl.

Verbum, das, (-s, Verba/Verben) glagol

vérbum m (lat. verbum) verbum, glagol

Zeitwort, das, glagol

дієсло́во -а с., glágol -a m.

auxiliaire [oksiljɛr] adjectif pomožen; masculin, féminin pomočnik, -ica, sodelavec, -vka; masculin pomožni glagol; pomožno sredstvo

personnel masculin auxiliaire pomožno osebje
verbe masculin auxiliaire pomožni glagol

bívati bȋvām
1. bivati, prebivati: ali to valjda jer u drvenu dvorcu bivate
2. večkrat, trajno biti: Daničić je bivao prijek i nemilosrdan u svojim kritikama
3. dogajati se: zgledaju se bake što s momcima biva
4. eksistirati, obstajati, biti: te se stvari ne diskutuju, one jesu i bivaju
5. nastajati, postajati: bivalo je tamnije, a mir nad vodama bijaše dublji; od djece ljudi bivaju
6. pomožni glagol za tvorbo trpnika: koji zlo rade, bivaju osuđeni
7. prihajati, biti posledica: otud biva da se nitko ne javlja dobrovoljno

déponant, e [-pɔnɑ̃, t] adjectif, grammaire deponenten; masculin deponenten glagol, deponentnik