Franja

burgus -ī, m, f (kot masc. iz gr. πόργος stražni stolp, trdnjava, kot fem. iz germ., prim. nem. Burg) grad, gradišče, stražišče, trdnjavica: Veg., Sid., Cod. Th., Cod. I., Isid.

Canninefātēs (Caninefātēs) -ium, m Kaninefati, germ. ljudstvo, ki je živelo na Batavskem otoku: Vell., T. Sg. Can(n)inefās -ātis, m Kaninefat: T.; kot adj. kaninefaški: Canninefas tumultus, ala T. — Druga pisava Cannenefātēs -ium, m Kanenefati: Plin.

Chamāvī -ōrum, m Hamavi, germ. ljudstvo v severozahodni Germaniji: T., Aus.

Chasuārii -ōrum, m Hazuarijci, germ. ljudstvo v severni Germaniji, pozneje ob Spodnjem Renu: T.; imenovani tudi Attuāriī -ōrum, m Atuarijci: Vell., Amm.

Chattī (Cattī, Catthī) -ōrum, m (zdaj Hessen) Hati, Kati, germ. ljudstva na današnjem Hesenskem in v Turingiji; v obl. Chatti: Plin, T., Iuv., Catti: Stat., Eutr., Front., Cl., Catthi: Suet., Fl. Od tod adj. Catthus 3 katski: vaticinante Cattha muliere Suet. Katka.

Chaucī -ōrum, m Havki, germ. ljudstvo v današnji vzhodni Friziji med Emzo in Labo: T. Od tod adj. Chaucius Havkovski, priimek Gabinija Sekunda, ki je premagal Havke: Suet. — Soobl. Cauchī -ōrum, m Kavhi: Vell., Caycī -ōrum, m Kaíki: Lucan., Cl.; sg. Caȳcus Kaík: Cl.

Cheruscī -ōrum, m Heruski, germ. ljudstvo na obeh Vezerinih bregovih: C., T. idr.

Cimbrī -ōrum, m (Κίμβροι) Kimbri (Cimbri), germ. ljudstvo, ki je po mitu v 2. st. zaradi dviga Severnega morja odrinilo iz svojih bivališč proti jugu; l. 113 so premagali konz. Gneja Papirija Karbona pri Noreji, l. 103 pa jih je Marij porazil pri Vercelah: Ci., C., T. idr.Redek sg. Cimber -brī, m Kimber Cimber): Val. Max., Q., kolekt.: Cl. Kot adj.= kimbrski (cimbrski): Cimbro triumpho O. nad Kimbri. Kot priimek: L. Tillius Cimber Lucij Tilij Kimber (Cimber), eden izmed Cezarjevih morilcev: Ci. — Od tod adj. Cimbricus 3, adv. -ē kimbrski (cimbrski): Vell., Fl., scutum Ci. (kot izvesek neke prodajalnice na forumu), bellum Plin., Front., Cimbrice loqui Ps.-Q.

columna -ae, f (prim. celsus)

I.

1. steber, stolp (kot podpornik ali okras poslopja): V., H., Vitr. idr., lapidea Varr., ahenea, marmorea Ci., lignea L., templa innixa columnis O.; šalj.: ecce autem aedificat; columnam mento suffigit suo Pl. o človeku, ki si med premišljevanjem z roko podpira brado; preg.: incurristi amens in columnam Ci. butnil si … z glavo ob zid.

2. occ. prosto stoječ steber,
a) častni steber, obelisk: α) c. Maenii Plin., nav. c. Maenia ali samo columna Ci., Plin., Porph. Menijev steber, postavljen l. 338 na rimskem forumu na čast Gaju Meniju, ki je z L. Furijem Kamilom premagal Latine; ob tem stebru so izrekali svoje sodbe tresviri capitales zločincem in dolžnikom, ki so zamujali s plačilom: ad columnam Maeniam reus Ci., od tod: ne ad columnam adhaeresceret Ci. da ne bi obvisel ob (Menijevem) stebru = da bi odšel brez sramote, ad columnam pervenire Ci. β) columna rostrāta z ladijskimi rilci okrašeni steber, postavljen na čast Gaju Duiliju, ki je l. 260 premagal Kartažane v pomorski bitki pri Milah: Q. γ) columna Iulii Caesaris: Ci., Suet.
b) knjižni steber, na katerem so založniki naznanjali prodajana ali pravkar izšla dela: mediocribus esse poëtis … non concessere columnae H.
c) geogr. ime α) Herculis columnae Herkulova stebra (= predgorji Calpe v Evropi in Abyla v Afriki) ob Gadskem prelivu (gibraltarski morski ožini): Cu., Mel., Plin.; imenujeta se tudi Gaditanae columnae Gadska stebra: Ap.; pesn. po analogiji Protei columnae Protejeva stebra = otok Faros in egiptovska obala, obenem = vzhodne meje sveta: V. β) superesse adhuc Herculis columnas fama vulgavit T. (Germ. 34) = Sund med Dansko in Švedsko (ali pa Irminov stolp ali morske čeri po drugih). γ) c. Rhegia Regijski steber = skrajni jugozahodni italski rt pri Regiju: Mel., Plin.

3. pren. steber = podpora, zaslomba: ne … proruas stantem columnam H. trdno stoječega stebra moči (= Avgusta), te, columnam virtutum Sid., esto columna tu piis semper et ancora nobis Paul. Nol. —

II. pren. o stebrastih stvareh,

1. steber: c. ignis Sen. ph., Hier., Vulg. ognjeni steber, c. nubis Ambr., Vulg. oblačni steber, c. ignis et nubis Vulg., c. fumi Vulg. dimni steber.

2. vodni stolp, vodna troba, morski smrk: Plin., in mare de caelo tamquam demissa columna Lucr.

3. moško spolovilo: Mart. (VI, 49, 3 in XI, 51, 1).

4. c. narium nosnica = nosna kost: Isid.

drungus -ī, m (menda iz germ.) krdelo vojakov: Veg., Vop.

Elisiī -ōrum, m Elizijci, germ. ljudstvo med Odro in Vislo: T.

Elysiī -ōrum, m Elizijci, germ. ljudstvo med Odro in Vislo: T.

Francī -ōrum, m Fránki, zveza germ. plemen: Vop., Cl.; sg. (kolekt.) Francus -ī, m Frank: Cl. Od tod

I. adj.

1. Francus 3 frankovski: lingua Hier.

2. Francicus 3 frankovski: vota Ven.; Francicus -ī, m Frankovski, zmagovalec nad Franki, premagalec Frankov, priimek cesarja Proba, ki je premagal Franke: Vop.

3. Franciscus 3 frankovski: Isid. —

II. subst. Francia -ae, f Francija, Frankovsko, frankovsko ozemlje: Aus., Cl.

ganta -ae, f (germ. izpos., prim. nem. Gans in lat. anser) bela goska, menda gaga: PLIN., VEN.

laden [léidn]

1. pretekli deležnik od to lade

2. pridevnik
natovorjen (with)
figurativno obremenjen (with)

laden tables bogato naložene mize
germ laden poln bacilov
laden with guilt obremenjen s krivdo

Lemoviī -ōrum, m Lemóvijci, germ. pleme ob Baltiškem morju, sosedje Rugijcev: T.

leudus -ī, m (germ. beseda; prim. stvnem. liod = nem. Lied) pesem: Ven.

Levācī -ōrum, m Leváki, germ. pleme v Belgijski Galiji blizu današnjega Genta ali Loewena: C.

Lugiī (Ligiī, Lygiī) -ōrum, m Lúgijci (Lígijci), germ. pleme v današnji Šleziji: T.; sg. Lugius (Ligius, Lygius) -ī, m kolekt. Lúgijec (Lígijec): T.

rēnō² (rhēnō) -ōnis, m (iz *u̯rēnō; germ. ali kelt. beseda, morda sor. z gr. *ῥήν, ἀρήν ovca, jagnje, ῥῆνις ovčina) (volčji) kožuh, kosmata volčina (z navzven obrnjeno dlako): Varr., Isid. (sc. Germani) pellibus aut parvis renonum tegumentis utuntur C., Germani intectum renonibus corpus tegunt S. fr., vestes de pellibus renones dicuntur Serv.,