Franja

praznína -e ž
1. gol, vid
2. lacună

púhel -hla -o prid. gol, vid; sec; spongios

vótel -tla -o prid. gol, vid

zadétek -tka m., влу́чення -я с., гол -а ч.

gologlàv -áva -o prid. cu capul gol, descoperit

sedemmétrovka ž sedmerac, kazneni udarac loptom na gol sa sedam metara

Adamov (-a, -o) svoj. prid. Adams, Adam's, von Adam
Adamovo jabolko anatomija der Adamsapfel
v Adamovovem kostimu (gol) im Adamskostüm

agilen pridevnik
1. (prizadeven; aktiven) ▸ agilis, kitartó, erőszakos, rámenősGostje so bili po prejetem zadetku nekoliko bolj agilni, dokončno pa so se prebudili v zadnji tretjini prvega polčasa. ▸ A kapott gól után a vendégcsapat játékosai valamelyest rámenősebben játszottak, de csak az első félidő utolsó harmadára lendültek újra formába.
Moja starša sta agilna, sodelujeta ob dnevu odprtih vrat in nama obema z bratom pomagata. ▸ A szüleim igen agilisak, aktívan részt vesznek a nyílt napon, és a bátyámnak meg nekem is segítenek.
Nervozen je in negotov, ni več tako mentalno agilen, kot je bil nekoč. ▸ Ideges és tétova, mentálisan már nem olyan kitartó, mint régen.
Menim, da so tudi šole dostikrat premalo agilne pri preprečevanju nasilja. ▸ Véleményem szerint gyakran az iskolák sem lépnek fel elég határozottan az erőszak megelőzése érdekében.

2. (o telesni lastnosti) ▸ agilis, mozgékony
Čeprav veljajo mačke za agilne živali, se pogosto zgodi, da padejo z okenske police in se pri tem poškodujejo ali celo poginejo. ▸ Jóllehet a macskákat mozgékony állatoknak tartják, gyakran megesik, hogy lezuhannak az ablakpárkányról, és megsérülnek vagy akár el is pusztulnak.
Pri tej vadbi je poudarek na gradnji funkcionalnega, atletskega, agilnega, hitrega in močnega telesa, uporabnega pri vsakodnevnih naporih. ▸ Ennél a gyakorlatnál a hangsúly a funkcionális, atletikus, mozgékony, gyors és erős test fejlesztésén van, hogy kibírja a mindennapi erőfeszítéseket.

3. (o avtu) ▸ agilis, mozgékony, lendületes
Avtomobil gre skozi zavoje zares odlično, je zelo agilen, stabilen in predvidljiv. ▸ Az autó valóban minden gond nélkül veszi be a kanyarokat, igen kitartó, stabil és kiszámítható.
Volanski mehanizem je natančen, podvozje agilno, a hkrati z zadostno mero udobja. ▸ Pontos kormányszerkezet, teherbíró alváz, valamint megfelelő szintű kényelem jellemzi.

4. ekonomija (o načinu vodenja) ▸ agilis, ambiciózus Agilne organizacije se bodo lažje znašle v situacijah sprememb, hkrati pa bodo bolj pripravljene na rast. ▸ Az erős szervezetek könnyebben föltalálják magukat a változékony helyzetekben, és ugyanakkor a növekedésre is jobban fel lesznek készülve.

bos [ó] (bôs|a, -o) barfuß, barfüßig; mit bloßen Füßen; unbeschuht; konj: unbeschlagen, nicht beschlagen
figurativno biti gol in bos kein Hemd auf dem Leib haben
figurativno ta je pa bosa! erstunken und erlogen!, das ist reine Erfindung!

branilec samostalnik
1. v športnem kontekstu (nosilec naslova) ▸ címvédő Branilci naslova so izvlekli remi v zadnji minuti. ▸ A címvédők az utolsó percben húzták be a döntetlent.

2. (odvetnik) ▸ védőügyvédPiotr je mlad pravnik, ki je ravno opravil pravosodni izpit in postal branilec na sodišču. ▸ Piotr fiatal jogász, aki éppen letette a jogi szakvizsgát és védőügyvéd lett a bíróságon.
Sopomenke: odvetnik

3. šport (obrambni igralec) ▸ védő, védőjátékos, hátvédBoštjan Cesar je zabil že svoj šesti gol, s čimer je le potrdil status najboljšega strelca med branilci. ▸ Boštjan Cesar már a hatodik gólját lőtte, amivel megerősítette a legjobb gólszerző státusát a hátvédek között.

4. (varuh; zagovornik) ▸ védelmezőKot je sporočilo organizacija, je namreč boj proti dezinformacijam eden največjih izzivov branilcev novinarstva. ▸ Ahogy a szervezet rámutat, a dezinformáció elleni küzdelem az egyik legnagyobb kihívás az újságírás pártján állók számára.
Sopomenke: podpornik

5. (pri napadu) ▸ védő
Utrdba je padla, ko je branilcem zmanjkalo streliva in in živil. ▸ Az erődítmény akkor esett el, amikor a védők kifogytak a lőszerből és az élelemből.

čast|en (-na, -no)

1. v skladu s častjo in poštenjem: ehrenhaft

2. naloga, mir ipd.: ehrenvoll

3. bogat s častmi: ehrenreich

4.
častno (nepoklicno, brez plačila) ehrenamtlich

5.
častni/častna/častno Ehren- (bataljon das Ehrenbataillon, član das Ehrenmitglied, gradbeništvo, arhitektura dvorišče der Ehrenhof, gost der Ehrengast, konzul der Ehrenkonsul, šport krog die Ehrenrunde, naslov der Ehrentitel, občan/meščan der Ehrenbürger, predsednik der Ehrenpräsident/Ehrenvorsitzende, prelat der Ehrenprälat, prstan der Ehrenring, stolni kanonik der Ehrendomkapitular, šport gol/zadetek das Ehrentor, der Ehrentreffer, četa die Ehrenkompanie/Ehrenformation, dolžnost die Ehrenpflicht, funkcija das Ehrenamt, izjema die Ehrenausnahme, legija die Ehrenlegion, listina die Ehrenurkunde, loža die Ehrenloge, salva die Ehrensalve, straža die Ehrenwache, vstopnica die Ehrenkarte, članstvo die Ehrenmitgliedschaft, mesto der Ehrenplatz, spremstvo das Ehrengeleit)
biti častni predsednik den Ehrenvorsitz haben
izstreliti častno salvo Salut schießen ➞ → častna beseda
➞ → častni doktor; ➞ → častno razsodišče/sodišče

částen (-tna -o) adj.

1. d'onore; onorato, onorevole:
vsako delo je častno ogni lavoro è onorato
dati častno besedo dare la parola d'onore

2. onorifico, d'onore; onorario, honoris causa:
častna četa plotone d'onore
častno mesto posto d'onore
voj. častni pozdrav presentat'arm
častni naslov titolo onorifico
častni član membro onorario
častni doktor dottore honoris causa

3. (ki ne prinaša materialnih koristi) onorifico, onorario:
častna funkcija carica onorifica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. častni dolg debito d'onore
šport. častni gol il gol, il punto della bandiera
častna izjema eccezione (che conferma la regola)

čísto adv.

1. (povsem) del tutto, completamente, affatto:
čisto gol completamente nudo

2. (prav, sploh) proprio:
čisto na koncu proprio alla fine
čisto noben proprio nessuno

dati¹ (dam) dajati

1. geben (tudi : ➞ → intervju, košarico, napitnino, na pot, na zapisnik, pes glas, priložnost, zeleno luč …); -geben (dol hinuntergeben/heruntergeben, gor hinaufgeben, naprej/komu drugemu weitergeben, nazaj zurückgeben, naknadno nachgeben, proč weggeben, skupaj zusammengeben, vnaprej vorgeben; zraven dazugeben)
dati od sebe von sich geben (tudi figurativno)
matematika rezultat: ergeben
dati roko die Hand geben/reichen

2. kot dar: stiften, spenden

3. zdravila: verabreichen, verabfolgen, darreichen

4. licenco, dovoljenje, nalog: erteilen; nagrado, štipendijo: vergeben

5. (obroditi) pridelek, rezultat: bringen; (prinesti) dobiček: abwerfen, zajetno vsoto: erbringen

6. (deti/spraviti) -tun (gor hinauftun, noter hineintun, stran wegtun/forttun, ven hinaustun/heraustun); (podržati) halten (zraven danebenhalten); (postaviti) stellen (na razpolago zur Verfügung stellen, na hladno kühlstellen/[kaltstellen] kalt stellen, figurativno ➞ → hladno, na toplo warmstellen); (položiti) legen (na legen auf/auflegen, nazaj zurücklegen … ➞ → karte na mizo, roko v ogenj, čez kolena)
dati na vrvico/verigo an die Leine/Kette legen
(vtakniti) stecken
dati v stecken in
dati v žep v svoj: einstecken, komu drugemu zustecken
|
dati brco (jemandem) einen Fußtritt versetzen

7. se prevaja z glagolom
dati dopust beurlauben
dati injekcijo einspritzen
dati kontro kontrieren
dati napotke unterweisen
dati navodila anweisen
dati potrdilo za (etwas) bescheinigen
dati pravico do berechtigen (zu)
dati priznanje würdigen

8.
dati v/na bolniško, dati v bolniški stalež krankschreiben

9.
dati na koga/kaj (ceniti) halten auf (veliko große Stücke/viel, ne veliko nicht viel, malo wenig, nič ne nichts)

10.
daj/ dajva/dajmo [laß] lass uns/[laßt] lasst uns (z nedoločnikom : dajva kupiti [laß] lass uns kaufen; z velelnikom : dajmo, zberimo denar [laßt] lasst uns Geld sammeln; z da stavkom : daj, da bova/ ostaneva prijatelja [laß] lass uns Freunde sein/bleiben)
|
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
| ➞ → Bog, ➞ → bog, ➞ → dušek, ➞ → gol, ➞ → hladno, ➞ → kar se da/karseda, ➞ → karte, ➞ → koleno, ➞ → lekcija, ➞ → mir, ➞ → napitnina, ➞ → napotek, ➞ → navodilo, ➞ → pečat, ➞ → pobuda, ➞ → pot, ➞ → prav, ➞ → prednost, ➞ → priložnost, ➞ → roka, ➞ → stran, ➞ → šah, ➞ → vajeti, ➞ → zelena luč, ➞ → znak za alarm …

dobíti (-ím) | dobívati (-am)

A) perf., imperf.

1. (postati imetnik česa) ricevere, avere:
dobiti pismo ricevere una lettera
kaj dobiti (v trgovini) comprare, trovare

2. (postati bogatejši)
a) (za kako stvar) avere, ottenere:
dobiti na posodo, za doto avere in prestito, in dote
dobiti za denar, zastonj avere, ottenere dietro pagamento, avere gratis
dobiti otroka avere un bambino
dobiti veselje do dela trovare soddisfazione nel lavoro
dobiti sive lase incanutire
dobiti pogum prender coraggio
b) (postati deležen):
dobiti bolezen, vročino ammalarsi, venire (a qcn.) la febbre
dobiti kašelj, živčni napad buscarsi la tosse, avere un collasso nervoso

3. (sprejeti denar kot nadomestilo) prendere:
koliko si dobil za avto? a quanto hai venduto l'auto?

4. (s širokim pomenskim obsegom) trovare, ottenere:
dobiti delo v tovarni trovare lavoro nella fabbrica

5. (uspešno končati določeni proces) vincere:
dobiti pravdo, stavo, vojno vincere la vertenza, la scommessa, la guerra

6. prendere, catturare, acchiappare:
ko te dobim, boš tepen se ti acchiappo, le prendi

7. (izraža, da je kaj na voljo) trovare; acquistare:
vstopnice se dobijo pri blagajni i biglietti si possono acquistare presso la cassa

8. (z glagolskim samostalnikom):
dobiti v nagrado avere in premio, essere premiato
dobiti opomin essere ammonito
dobiti priznanje ottenere il riconoscimento
dobiti soglasje avere, ottenere il consenso
dobiti gol prendersi un gol
dobiti eno okrog ušes, klofuto prendersi, buscarsi uno schiaffo
dobiti obisk ricevere una visita
dobiti vpogled prendere in visione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. trg. že dobite? il signore è servito? posso servirla?
pog. dobiti košarico ricevere un rifiuto
pren. dobiti kroglo v glavo essere ferito alla testa, essere ucciso
pog. dobiti noge prendere il volo, sparire
dobiti ... mesecev, ... let (zapora) prendere tanti mesi, anni (di prigione, di galera)
pren. dobiti svoje avere ciò che (uno) si è meritato, esser compensati a dovere
dobiti jih po glavi, po grbi prenderle, prenderne, buscarle
dobiti jih po nosu, po prstih prendersi una doccia fredda
pog. dobiti brco, čevelj essere licenziati (in tronco)
dobiti mlade figliare
če te dobim v roke, v kremplje! attento a non capitarmi sotto le mani, tra le grinfie!
dobiti ga v glavo ubriacarsi forte
dobiti (ujeti)
koga na laži cogliere qcn. in fallo
dobiti koga v oblast avere qcn. in proprio potere
dobiti kaj za pod zob mettere qcs. sotto i denti
pren. dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
rel. dobiti odvezo ricevere l'assoluzione
šport. dobiti točke vincere, conquistare punti
PREGOVORI:
kdor dolgo izbira, izbirek dobi chi troppo vuole nulla stringe

B) dobíti se (-im se) | dobívati se (-am se) perf., imperf. refl. (sestati, sestajati se) pren. trovarsi, incontrarsi

dose|či [é] (-žem) dosegati

1. z roko, visoko starost, vrhunec, hitrost, cilj, sporazum: erreichen

2. kaj pri kom: ausrichten, (izposlovati) erwirken, erzielen, kljub nasprotovanju: durchsetzen; (pridobiti) erlangen; z dolgotrajnimi prizadevanji: herbeiführen; s pogajanji aushandeln; zmago: erringen
doseči dobiček einen Gewinn machen
doseči rekord einen Rekord werfen/laufen/erzielen
doseči soglasje sich einigen, sich einig werden
doseči pri kom spremembo mnenja (jemanden) umstimmen
doseči svojo pravico zu seinem Recht kommen
doseči vrhunec kulminieren, gipfeln
doseči zadetek šport (gol) einen Treffer/ein Tor erzielen, loterija: einen Treffer machen
ne doseči predpisane velikosti ipd.: (die Normgröße) unterschreiten
poskušati doseči (prizadevati si za) (etwas) erstreben, hinwirken auf (etwas)
figurativno veliko doseči es weit bringen

fotografirati glagol
(narediti posnetek) ▸ fényképez, fotózik, fotografálPo uspešnem ulovu se z ribo še fotografirajo in jo spustijo nazaj v vodo. ▸ A sikeres fogás után a halat még lefényképezik, majd visszaengedik a vízbe.
Ljubiteljsko je začel fotografirati v petem ali šestem razredu gimnazije. ▸ A gimnázium ötödik vagy hatodik osztályában kezdett kedvtelésből fotózni.
Nosila je obleke najbolj znanih modnih oblikovalcev in se fotografirala za naslovnice modnih časopisov. ▸ kontrastivno zanimivo A legismertebb divattervezők ruháit viselte és a róla készült fotók a divatlapok címlapjain szerepeltek.

golcat:
gol golcat splitterfasernackt

met [ê] moški spol (-a …)

1. der Wurf; iz helikopterja: der Abwurf

2. šport der Wurf, začetni: Anwurf, iz outa: Einwurf, Outeinwurf; (metanje) das Werfen; (kazenski Strafwurf, v loku Bogenwurf, diska Diskuswurf, Diskuswerfen, iz skoka Sprungwurf, kladiva Hammerwerfen, Hammerwurf, kopja Speerwurf, Speerwerfen, na gol Torwurf, na koš Korbwurf, z mesta Standwurf, navzgor Hochwurf, napačen Fehlwurf, prosti Freiwurf, stranski Seitwurf)
dolžina meta die Wurfweite

nag (-a, -o) nackt
napol nag [halbnackt] halb nackt
(razgaljen) entblößt; (slečen) entkleidet, kleidungslos
gol in nag pudelnackt, splitternackt, splitterfasernackt, nackt und bloß
sleči (se) do nagega (sich) nackt ausziehen
figurativno usesti se z nago ritjo v koprive sich in die Tinte setzen, sich in ein Wespennest setzen