Franja

legăná légăn vt./vr.

1. zibati (se), gugati (se)

2. bingljati

3. nihati

mantear na odeji v zrak metati, gugati, odbijati

mecer [c/z] gugati, (za)zibati

njíhati njîšēm, njîhām
I.
1. zibati: njihati dijete u kolijevci; vjetar njiše grane
2. gugati: talasi njišu brod
3. majati: njihati glavom
II. njihati se zibati se, gugati se, majati se

rock² [rɔk] prehodni glagol
zibati, pozibavati, gugati, uspavati; nihati, kolebati; (s)tresti, majati; zamajati
figurativno napraviti negotovo, nezanesljivo, nevarno
neprehodni glagol
zibati se, gugati se, nihati (on na)
kolebati se (tudi figurativno)
klecati, opotekati se; omahovati

rocked in security zaziban v občutek varnosti
to rock the boat sleng, figurativno otežkočiti stvari (za svoje sodelavce, kolege)
to rock in a (rocking) chair gugati se na (gugalnem) stolu
to rock oneself in the hope that... zazibati se v upanje, da...
to rock a child to sleep uspavati otroka z zibanjem
an earthquake rocks the ground potres zamaje tla

roll² [róul]

1. prehodni glagol
valiti, valjati, kotaliti; zviti, (za)motati, zvijati, svaljkati; prevažati, transportirati, voziti; tanjšati, valjati (železo); gugati, pozibavati, valoviti
fonetika izgovarjati soglasnik r z vibriranjem; (o reki) valiti, gnati; vrteti (okoli osi); razmišljati, prevračati misli, tuhtati

to roll a barrel valiti sod
to roll a blanket, a carpet zviti odejo, preprogo
to roll a cigarette zviti (si) cigareto
to roll one's eyes zavijati oči
to roll a lawn, a road zvaljati trato, cesto
to roll metals valjati kovino
to roll 10 miles on one's bicycle prevoziti 10 milj na biciklu
to roll one's r's drdrati, pogrkavati svoje r
to roll onesslf into one's blanket zaviti se v odejo
to roll paste razvaljati testo
to roll a problem round in one's mind premišljati sem in tja o problemu
to roll a snowball narediti sneženo kepo
roll my log and I'll yours figurativno roka roko umiva
he rolled himself from side to side pozibaval, majal se je z ene strani na drugo
the hedgehog rolled itself into a ball jež se je zvil v klobčič
they rolled him along the corridor peljali so ga (na vozičku) po hodniku
the waves rolled the ship valovi so pozibavali ladjo
to set the ball rolling figurativno spraviti (stvar) v tek, sprožiti, začeti

2. neprehodni glagol
valiti se, valjati se, kotaliti se; voziti se, potovati; obračati se, vrteti se; potekati, minevati, teči (o času, letnih časih); odteči, odtekati (o vodi); valovati, biti valovit (o morju); valovito se raztezati (o kopnem, zemlji); odjekniti, odmevati, razlegati se (o zvoku); bobneti; šumeti; gostoleti (o kanarčku); (o osebah) majati se, zibati se, racati; vrteti se, obračati se (okoli svoje osi)

a rolling country valovita pokrajina
a rolling stone valeč se kamen, figurativno nestanoviten človek, ki stalno menjava službo
to roll in money, in riches valjati se v denarju, biti zelo bogat
to roll into one stekati se v eno, združiti se
a rolling stone gathers no moss figurativno goste službe, redke suknje
to start the ball rolling figurativno spraviti kaj v tek, začeti, sprožiti
to start rolling začeti se
we had been rolling for hours without stopping once at a station vozili smo se ure in ure, ne da bi se bili ustavili enkrat na kaki postaji

roncear odlašati, počasen biti; figurativno koga opravljati; ameriška španščina gugati

seesaw [sí:sɔ́:]

1. samostalnik
gugalnica, guncnica (v sredini podprta deska)
figurativno stalno kolebanje, pogostna menjava

to go seesaw kolebati, nihati; izmenoma prihajati, hoditi sem in tja

2. pridevnik
premikajoč se gor in dol; spremenljiv, omahljiv

a seesaw motion gibanje gor in dol

3. prislov
gor in dol, sem in tja; spremenljivo, omahljivo

4. prehodni glagol & neprehodni glagol
gugati (se), zibati (se), nihati
figurativno stalno se menjavati

sway¹ [swéi] prehodni glagol
zibati, gugati, majati; vihteti; zvijati, pripogibati
navtika dvigati
figurativno vplivati, delovati na; rokovati; upravljati, voditi, vladati (komu, čemu); odvrniti (od naklepa)
neprehodni glagol
gugati se, zibati se, nihati, majati se, zvijati se, nagibati se, pripogibati se (towards k, proti)
kreniti, zaviti; opotekati se, omahovati; vladati

to sway home kreniti, zaviti proti domu
man is often swayed by his passions človeka često vladajo njegove strasti
opinion sways to his side javno mnenje se nagiblje njemu v prid
he swayed his sword vihtel je svoj meč
to sway the sceptre držati žezlo, vladati
to sway the world vladati svetu
to be swayed by a dream dati si vplivati od sanj
the trees sway in the wind drevesa se pozibavajo v vetru
the wind sways the trees veter pozibava drevesa
the wall sways to the right zid (stena) se nagiblje na desno

swing^*2 [swiŋ]

1. neprehodni glagol
nihati, zibati se, gugati se, guncati se, pozibavati se
figurativno biti odvisen (from od)
viseti, bingljati; biti obešen na vislice; obračati se, vrteti se
navtika obračati se okoli sidra ali boje; gibati se v krivulji, zavijati; hoditi hitro, z dolgimi koraki in z elanom

2. prehodni glagol
zamahniti, mahati z, vihteti; zibati, gugati, pustiti nihati; obesiti; obračati na vse strani; meriti (čas) z nihaji; bingljati z; z zamahom dvigniti kvišku (on, to na)
ameriško vplivati na
ameriško uspešno izvesti
politika pridobiti si (volilce)

swing it! sleng prekleto!
to swing a bat (a sword, a lasso) vihteti gorjačo (meč, laso)
to swing one's arms mahati, otepati z rokami
to swing a child guncati otroka
the door swings on its hinges vrata se vrte na svojih tečajih
to swing a hammock obesiti visečo mrežo
to swing one's legs bingljati z nogami
to swing into line vojska formirati eno vrsto
to swing the lead navtika, sleng ogibati se dela, zabušavati, delati se bolnega
to swing into motion priti v tek, v zamah
to swing round the circle ameriško večkrat spremeniti svoje mnenje; politika, ameriško obiskati volilna okrožja
he shall swing for it za to bo visel, bo obešen
the shutter swung to and fro in the wind veter je oknico obračal sem in tja
he swung when I shouted obrnil se je, ko sem zavpil
he swung out of the room z dolgimi, brzimi, prožnimi koraki je odšel iz sobe
the trees were swinging in the wind drevesa so se pozibavala v vetru
there is not room enough to swing a cat figurativno niti toliko ni prostora, da bi se človek obrnil

tabalear sem in tja premikati, gugati; bobnati (po mizi)

teeter [tí:tə]

1. samostalnik
zibanje, guganje; gugalnica

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zibati (se), gugati (se); majati (se)

vibrō -āre -āvī -ātum (indoev. baza *u̯ei̯b- viti, sor. z *u̯ei̯p-; prim. skr. vēpatē, vēpati (on) se trese, trepeče, lit. vyĩbur-iu, vyĩbur-ti, vyĩbur-oju, vyĩbur-oti mahati, udarjati (s čim), stvnem. wipf zagon, zamah, koleb, wipfil = nem. Wipfel vrh drevesa, krošnje, stvnem. weibon kolebati, zibati se, biti nemiren, nem. wippen)

I. trans.

1. spraviti (spravljati) v (tresoče) gibanje, (za)tresti, vreči (metati), mahniti (mahati), (za)vihteti, zaviti (zavijati), (za)sukati, obrniti (obračati), zamahniti (zamahovati), (zavibrirati ipd.: Sen. tr., Cl. idr., hastam, hastas ante pugnas Ci., tela Cu., vibrantes dextris tela L., vibrata fulmina iactat O., sustinentium humeris vibratus T. „kvišku zamahnjen“ = vzdignjen; occ. zavihteti in zagnati (zaganjati), (za)degati, vreči (metati), (za)lučati, (za)vihteti: iaculum vibrare, spicula per auras vibrata O., hastam manu vibrare Cu., vibratus ab aethere fulgor cum sonitu venit V., huic fulmina vibrat Iuppiter Cl.; med.: iaculum (neka kača) ex arborum ramis vibrari Plin. da se zaganja z vej; pren.: truces vibrare iambos Cat. metati, lučati, spuščati, tela mortem vibrantia Amm. s smrtjo grozeče (preteče), smrtonosne.

2. metaf.
a) „povzročiti (povzročati) majanje, tresenje, nihanje, guganje ipd.“ = (za)gibati, zagnati (zaganjati) kaj, da se trese, (z)drmati, (za)majati, razmajati, (s)tresti, stres(a)ti, pretres(a)ti, (za)nihati, (za)gugati, (za)zibati ipd.: linguas vibrans draco Val. Fl., vibratā linguā C. s tresočim se jezikom, serpens squalidum crista caput vibrans Sen. tr., vibrari pallentia membra O., viscera vibrantur T., tremor vibrat ossa Cl., vibrabant flamina vestes O. so povzročili, da je obleka plahutala, so se igrali z obleko, vibrare urbem Amm. (o potresu); med. vibrari tresti se: vibrari membra videres O.
b) dati (dajati) čemu svetleti, povzročiti (narediti, storiti), da kaj sveti (se svetlika, se blešči, se lesketa, svetli) ipd.: vibrata flammis aequora Val. Fl. oddajajoče tresočo se (migljajočo, migetajočo) svetlobo, bleščeče se, lux oculorum vibrata Amm. iskreča se, tremulos umeris gaudent vibrare colores Cl. omogočiti barvam, da so svetle = da se … barve svetijo.
c) (s)kodrati, nakodrati: crines vibrati V., capillus vibratus Plin., calamistris vibrare caesariem Arn. —

II. intr.

1. (s)tresti se, trzniti (trzati), utripniti (utripati), (za)drhteti, (za)drncati, (po)migati, (po)migljati, (za)migotati, (za)kolebati, (za)vibrirati, (za)nihati, (za)gugati se: tres vibrant linguae O. se sukljajo, migljajo, migotajo, linguā vibrante Lucr. (o kači), supercilio vidi vibrante loquentes O., nervi vibrantes Sen. ph., clipeum … vibranti medium cuspis transverberat ictu V. (ker se kopjišče še trese zaradi sunka), vibravit lancea Sil., terrae motus non simplici modo quatitur, sed tremit vibratque Plin.

2. metaf.
a) migljati, bleščati se, bliščati (se), lesketati se, svetleti, svetiti se, svetlikati se, iskriti se, bliskati se, poblis(k)niti (pobliskovati, pobliskavati), (vz)plamteti, utripniti (utripati), (po)migljati, plamikati, jezljati, (za)plapolati, švigniti (švigati) ipd.: tela … lato vibrantia fero O., gladio vibranti V., ensis vibrat Val. Fl., vibrantia signa Fl., vibrabat ab ore ignis Sil., vibrant incendia Sil., ignibus Ide vibrat Val. Fl., ardor vibravit in undis Cl., mare, qua a sole collucet, vibrat Ci., fundit (sc. sapphirus) autem aspectu leniter blandum neque in oculos, ut carbunculi, vibrantem Plin.; pren. (o govoru): cuius (sc. Demosthenis) non tam vibrarent fulmina, nisi … Ci., oratio incitata et vibrans Ci. krepek, jedrnat, vznesen; tako tudi sententiae vibrantes Petr. ali breves vibrantesque sententiae Q.; od tod adj. pt. pf. v komp.: iambus flammis fulminis vibratior Aus. krepkejši.
b) (o glasu) glasiti se, doneti, zveneti, razlegati se, odmevati: sonat vox et vibrat in auribus meis Sen. ph., sonus lusciniae vibrans Plin., querela adhuc vibrante Val. Max.

wiegen² zibati (intransitiv se), gugati (intransitiv se); in den Schlaf: zazibati (v spanje); auf den Armen: pestovati; mit einem Wiegemesser: sekljati; Technik nihati; sich in Sicherheit wiegen biti prepričan, da ti nič ne grozi

гойда́ти -да́ю недок., níhati -am nedov., gúgati -am nedov.

качать, качнуть zibati, zazibati, gugati; metati kvišku (na rokah);
к. воду črpati vodo;
к. головою majati z glavo, kimati z glavo;
его качает (brezos.)
от усталости opoteka se od utrujenosti

колыхать, колыхнуть (za)zibati, (za)majati, (za)gugati

хита́ти -та́ю недок., gúgati -am nedov., níhati -am nedov., majáti májem nedov.

altalenare v. intr. (pres. altaleno)

1. gugati se

2. pren. omahovati, obotavljati se, pomišljati se:
altalenare tra il sì e il no omahovati med privolitvijo in odklonitvijo

baller [bale] verbe intransitif sem in tja nihati, bingljati, gugati se