pròkāžen -a -o gobav, leprozen: u našim kraje vima retko je gde videti -oga; -ōst ž gobavost, leproznost
scabiōsus 3 (scabiēs)
1. hrapav, raskav, grapav, grob, neraven, negladek, rod: curalium PLIN., far PERS. slaba, pokvarjena, črviva.
2. occ. krastav, garjav, garjast, srab (garje) imajoč, gobast, gobav: PLIN., AP. idr., homo PERS., boves COL.; subst. scabiōsī -ōrum, m krastavci, garjavci (garjevci): G. (DIG.).
spongius (spongeus) 3 (spongia, spongea) gobav: lignum Cass.
прокажённый gobav; m gobavec
gȕbati -ām
I.
1. strastno, z užitkom opravljati
2. okuževati z gobavostjo: ako staru ne poslušaš majku, gubalo te materino miijeko če ne boš ubogal stare matere, naj ti njeno mleko prinese gobavost
II. gubati se gobaveti, postajati gobav: tako se ne gubao kao žaba gubavica
ìzgubati se -ām se postati gobav
ràzgubati se -ām se, ràzgubaviti se -īm se ogobaveti, postati gobav: seme im poginulo i guba ih razgubala; razgubali te moja so i hleb
λεπρός 3 (λέπω) gobav NT.