kompresíjski (-a -o) adj.
1. fiz., strojn. di compressione:
kompresijski gib fase di compressione
kompresijsko razmerje grado, rapporto di compressione
2. med. compressivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kompresijska obveza fasciatura compressiva
Zadetki iskanja
- meháničen mécanique, machinal
mehanični gib geste moški spol machinal
mehanična delavnica atelier moški spol de réparations (ali de constructions) mécaniques - meni [ê] ➞ → jaz; mir (daj meni gib es mir)
danes meni, jutri tebi heute mir, morgen dir
gorje meni! o weh!
kot ti meni, tako jaz tebi wie du mir, so ich dir
meni nič, tebi nič mir nichts, dir nichts
po meni je es ist um mich geschehen - naredíti (-ím)
A) perf.
1. fare, eseguire; rendere:
narediti cesto fare, costruire una strada
narediti obleko fare, cucire un abito
narediti nalogo fare, scrivere il compito
narediti kosilo fare, preparare il pranzo
narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
narediti črto fare, tirare la riga
narediti kodre arricciare i capelli
narediti ogenj fare, accendere il fuoco
bot. narediti popke fare gemme
narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
narediti izpit fare, superare l'esame
narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
narediti požirek fare, bere un sorso
narediti dolg fare un debito, indebitarsi
2. (dokončati) fare, compiere, finire:
plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito
3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kariero far carriera
narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
narediti kilometre fare tanti chilometri
narediti dolg obraz fare il broncio
pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
pog. narediti v hlače farsela addosso
obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova
B) naredíti se (-ím se) perf. refl.
1. formarsi, farsi:
na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto
2. farsi, fingersi, fare finta:
narediti se bolnega fingersi malato
narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?! - nenáden (-dna -o) adj.
1. improvviso, inaspettato, imprevisto, brusco; knjiž. subitaneo:
nenadno zaviranje una brusca frenata
2. rapido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nenaden gib balzo
pren. nenaden izbruh ventata
pog. nenaden obisk incursione
nenaden obrat, preobrat voltafaccia, dietro front, ribaltone
nenaden strah trac
šport. nenaden (močan) strel saetta, fucilata
nenaden veter groppo
pren. nenaden zasuk sterzata
šport. nenadna kriza défaillance
nenadna nesreča catastrofe, pog. martellata, mazzata
pog. nenadna ploha scataroscio
ekon. nenadna rast, nenaden skok cen l'impennata dei prezzi
nenadna rdečica scalmana
nenadna slabost mancamento
pren. nenadna želja pizzicore
nenaden pojav insorgenza
meteor. nenadno poslabšanje rottura
pren. nenadno terjanje denarja stoccata
pren. nenadno (kratkotrajno) vračanje rigurgito - no
1. na
no ja na ja
no že na schon
no, če misliš? na, wenn du meinst?
no, zakaj ne? na, warum eigentlich nicht?
no, kako gre? na, wie geht's?
no torej! na also!
no, končno! na endlich!
no in?! na und?!; wenn schon!
2. (torej) nun, also
no dobro also gut
no, temu je lahko odpomoči nun, dem ist leicht abzuhelfen
no, pa veliko zabave! nun denn, viel Spaß!
no končno nun endlich!
pomirjevalno: no no nun nun
3. doch, mal
daj no mach doch, gib doch her
imej no pamet nimm doch Verstand an!
pazi no! paß doch auf!
poslušajte no hören Sie mal!
pridi no sem komm mal her!
reci no sag mal
no že doch mal (poslušaj no že! hör doch mal!, pridi no že sem! komm doch mal her!)
4. začudeno:
no! nanu!, na! - oponašati glagol
1. (o gibih ali zvokih) ▸ utánoz, imitál, mímeloponašati gib ▸ mozdulatot imitáloponašati naglas ▸ akcentust utánozoponašati zvok ▸ hangot utánozoponašati hojo ▸ járást utánozoponašati ptico ▸ madárt mímeloponašati glas ▸ hangot utánozZnal je zelo dobro opazovati, zaradi česar je znal izjemno oponašati ljudi. ▸ Nagyon jó megfigyelő volt, ezért kivételesen jól tudta utánozni az embereket.
Imam posnetek kosa, ki oponaša zvonjenje prenosnega telefona. ▸ Van egy felvételem egy rigóról, ami a telefoncsörgést hangját utánozza.
Nato se je začela ritmično trkati po prsih, s čimer je oponašala utripanje srca. ▸ Ezt követően elkezdett ütemesen dobogni a mellkasán, amivel a szívdobogást utánozta.
Skoraj vsaka papiga govori, ampak največkrat oponaša lastnika in lastnik jo tudi najbolje razume. ▸ Majdnem minden papagáj beszél, azonban a legtöbbször csak a gazdájukat utánozzák, és a gazdájuk az, aki a legjobban megérti őket.
2. (privzemati navade) ▸ utánozoponašati vzorce ▸ mintákat utánozoponašati starše ▸ szülőket utánozOtroci nas opazujejo in oponašajo, zato se vprašajmo, kako se obnašamo kot kupci. ▸ A gyerekek figyelnek és utánoznak minket, ezért tegyük fel magunknak a kérdést, hogyan viselkedünk vásárlóként.
Udoben naklon strešine oponaša naravni naklon zemljišča. ▸ A tető kényelmes dőlésszöge a föld természetes lejtését utánozza.
3. (očitati) ▸ nehezményez, felró
Moški take ženske, ki mu kar naprej nekaj oponaša, ne mara. ▸ A férfi nem szereti, ha egy nő folyton nehezményez valamit.
Ne gre za samopromocijo, kot mu nekateri oponašajo. ▸ Nem önreklámról van szó, ahogy azt egyesek felróják neki. - óster (rezilo) tranchant, coupant, acéré, aiguisé, affilé ; (konica) aigu, pointu, acéré; perçant, mordant, pénétrant, aigre ; (zrak) vif, piquant; brusque, rude, raide, dur, violent; sévère, rigoureux ; (okus) fin ; (um) très fin, subtil, pénétrant
ostre besede mots moški spol množine vifs, paroles ženski spol množine dures (ali aigres, mordantes)
ostra bolečina douleur ženski spol vive (ali cuisante, aiguê)
oster gib mouvement moški spol brusque
oster glas voix ženski spol perçante
oster jezik langue ženski spol acérée (ali bien affilée)
ostra kazen punition ženski spol rigoureuse (ali sévère, lourde)
oster kis vinaigre moški spol fort
ostra konica čevljev bout moški spol pointu des chaussures
oster kot (geometrija) angle moški spol aigu
ostra kritika critique ženski spol violente
oster mraz froid moški spol perçant (ali mordant, pénétrant, vif, rude, sévère, rigoureux)
oster naboj cartouche ženski spol à balle (ali à plomb, de tir réel)
ostre oči yeux moški spol množine perçants
oster okus goût moški spol âcre
oster ovinek virage moški spol serré (ali brusque)
ostro podnebje climat moški spol rude (ali rigoureux)
ostre poteze (obrisi) traits moški spol množine prononcés (ali fortement accusés, accentués)
oster prepir vive altercation ženski spol
oster sluh oreille ženski spol (ali ouîe ženski spol) fine
ostro streljanje tir moški spol à balles
ostra svetloba lumière ženski spol vive
oster ukor blame moški spol sévère
oster veter vent
rn cinglant (ali perçant, piquant, âpre, violent)
oster vonj forte odeur ženski spol
ostra zima hiver moški spol rigourcux (ali rude)
ostro koga gledati regarder quelqu'un fixement (ali sévérement, d'un œil sévère)
ostro koga kritizirati adresser de sévères critiques à quelqu'un
odvrniti z ostrim tonom répliquer d'un ton âcre - plavaln|i (-a, -o) Schwimm- (bazen das Schwimmbecken, gib die Schwimmbewegung, obroč der Schwimmring, der Schwimmgürtel, stil der Schwimmstil, šport der Schwimmsport, tečaj der Schwimmkurs, učitelj der Schwimmlehrer, proga die Schwimmbahn)
- plavalni zamah stalna zveza
(gib pri plavanju) ▸ kartempó - plesalski pridevnik
(o plesu) ▸ tánc, táncosplesalska ekipa ▸ tánccsapatplesalski talent ▸ tánctehetségplesalska kariera ▸ tánckarrierplesalski gib ▸ táncmozdulatV predstavi nastopa mednarodna plesalska zasedba. ▸ Az előadásban nemzetközi tánckar lép fel.
Oskarja je dobil za vlogo, v kateri je lahko pokazal svoj pevski in plesalski talent. ▸ Az Oscart egy olyan szerepért kapta, amelyben megmutathatta ének- és tánctehetségét.
Sopomenke: plesen - plesen pridevnik
(o plesu) ▸ tánc, táncosplesna predstava ▸ táncbemutatóplesni par ▸ táncospárplesna skupina ▸ tánccsoportplesni studio ▸ táncstúdióplesna delavnica ▸ táncműhelyplesna koreografija ▸ tánckoreográfiaplesni tečaj ▸ tánctanfolyamplesne vaje ▸ táncgyakorlatplesna šola ▸ tánciskolaplesni učitelj ▸ tánctanárSopomenke: plesalski
Povezane iztočnice: plesna dvorana, plesna figura, plesna glasba, plesna obleka, plesni gib, plesni korak, plesni ritem, plesni čevlji - polovic|a ženski spol (-e …) die Hälfte, -hälfte (možganov Hirnhälfte, hiše - dvojčka Doppelhaushälfte, glave Kopfhälfte, igrišča Spielfeldhälfte, leta Jahreshälfte, obraza Gesichtshälfte, stoletja Jahrhunderthälfte, zemeljske oble Erdhälfte, dneva Tageshälfte)
polovic leta/litra … ➞ → pol2
boljša polovica die bessere Hälfte, die Ehehälfte
zimska polovica leta das Winterhalbjahr
živalstvo, zoologija polovica školjčne lupine die Klappe
do polovice halbhoch, krilo: [halblang] halb lang
daj mi eno polovico gib mir eine Hälfte
čez polovico durch die Mitte
zmanjšati na polovico halbieren - preračúnati (-am) | preračunávati (-am) perf., imperf.
1. calcolare; computare, conteggiare
2.
preračunati, preračunavati na convertire in; pog. cambiare in
preračunati dolarje v tolarje convertire i dollari in talleri
preračunati kubične metre v litre convertire i metri cubi in litri
3. teh. dimensionare (un'apparecchiatura, una macchina)
4. calcolare, valutare, giudicare, soppesare, ponderare:
preračunati vsako besedo, vsak gib ponderare ogni parola, ogni gesto - prisiln|i (-a, -o) zwangsmäßig; erzwungen; tehnika zwangläufig; Zwangs- ( medicinagib die Zwangsbewegung, jok das Zwangsweinen, jopič die Zwangsjacke, smeh das Zwangslachen, zdravniški pregled die Zwangsuntersuchung, drža die Zwangshaltung, hospitalizacija die Zwangsunterbringung, misel die Zwangsidee, napotitev die Zwangseinweisung, nevroza die Zwangsneurose, Zwangskrankheit, predstava die Zwangsvorstellung, sterilizacija die Zwangssterilisation, misli das Zwangsdenken, dejanje die Zwangshandlung, hranjenje die Zwangsernährung; pravo upravitelj der Zwangsverwalter, poravnava der Zwangsvergleich, Zwangsausgleich, prodaja der Zwangsverkauf, uprava die Zwangsverwaltung, izterjevanje die Zwangseintreibung, ukrep die Zwangsmaßnahme, sredstvo das Zwangsmittel)
- refléks fizika reflet moški spol ; medicina réflexe moški spol
refleksen gib mouvement moški spol réflexe - refléks reflejo m ; fiz, fil reflexión f
refleksen gib movimiento m reflejo - refleks|en [é] (-na, -no) reflexartig, reflexmäßig, Reflex- (gib die Reflexbewegung, lok der Reflexbogen, dejanje die Reflexhandlung)
- refléksen reflex; reflective
refléksen gib reflex action - refléksen (-sna -o) adj. riflesso:
refleksni gib movimento riflesso
refleksno steklo vetro rifrangente
anat. refleksni lok arco riflesso, diastaltico
med. refleksni zastoj srca arresto cardiaco riflesso