Franja

esguince moški spol zasuk, obrat, gib

Geste, die, (-, -n) gesta (tudi Philosophie, figurativ), kretnja, gib; schöne Geste lepa gesta

gesture¹ [džésčə] samostalnik
gib, poteza, kretnja

warlike gesture rožljanje z orožjem

giōco, giuōco m (pl. -chi)

1. igra, igranje:
giochi da bambini otroške igre
giochi di società družabne igre
giochi d'equilibrio ekvilibristika (tudi pren.);
gioco da ragazzi pren. igrača, šala, otročje lahka stvar
gioco al massacro pren. diskreditiranje političnega nasprotnika

2. igrača:
stanza piena di giochi polna soba igrač

3. šport igra:
gioco del calcio nogomet
campo da gioco igrišče
gioco individuale individualna igra
gioco di squadra kolektivna, moštvena igra

4. pl.
giochi olimpici olimpijske igre
giochi del Mediterraneo Sredozemske igre

5. igra (za razvedrilo, zabavo):
giochi di carte igre s kartami
gioco del lotto loterijska igra, loterija
casa da gioco igralnica
perdere, vincere al gioco dobiti, zgubiti pri igri
essere fortunato, sfortunato al gioco imeti srečo, smolo pri igri
gioco d'azzardo hazardna igra
mettere in gioco tvegati
fare il doppio gioco pren. igrati dvojno igro
fare il gioco di qcn. pren. delati komu v korist
conoscere il gioco pren. poznati pravila igre, kaj dobro poznati
stare al gioco sodelovati v igri, sprejeti igro

6. vloga, vložek, stava:
raddoppiare il gioco podvojiti vlogo

7. karte (enega igralca):
non avere gioco imeti zelo slabe karte
avere buon gioco pren. imeti dobre možnosti za uspeh
fare buon viso a cattivo gioco molče požreti, sprijazniti se z usodo
scoprire il proprio gioco pren. odkriti karte

8. serija, garnitura, komplet:
un gioco di bicchieri komplet kozarcev

9. pren. igra, dogajanje, zadeva:
il vostro è un gioco pericoloso nevarno igro se greste
alla fine del gioco na koncu
entrare nel gioco stopiti v igro

10. šala, potegavščina:
per gioco za šalo
fare, prendersi gioco di qcn. ponorčevati se iz koga
essere il gioco di qcn. biti igrača nekoga, biti nekomu za norčka

11. tehn. hod, gib; toleranca:
il gioco dello stantuffo hod bata

12. pren. igra, delovanje:
il gioco delle forze della natura delovanje naravnih sil
il gioco della luce igra svetlobe
PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. tudi belega kruha se preobješ; vsake zabave je enkrat konec
il gioco non vale la candela preg. igra se ne izplača

Handgriff, der, prijem; gib; rokovanje; (Griff) ročaj, držaj; mit einem Handgriff z enim prijemom/gibom; nur ein Handgriff malenkost; keinen Handgriff tun ne migniti niti s prstom

Hub, der, (-/e/s, Hübe) Physik dvig; einer Maschine, eines Ventils: Technik gib, hod; (Frequenzhub) koleb

inclīnātiō -ōnis, f (inclīnāre)

1. nagnjenje, nagibanje, (pre)gib, upogib(anje): Q., Plin., ingressus, cursus, accubitio, inclinatio, sessio Ci., variae trepidantium inclinationes T., iam inclinatio maris (erat) Sen. ph. morje je bilo že razburkano, je že gnalo velike valove; meton. nagnjenost, upognjenost: vertebrarum, quae in spina sunt, inclinationes Cels., inclinatio caeli Vitr., Gell. nagnjenost zemlje proti tečajema, višina tečaja (prevod gr. κλίμα); enako: incl. mundi Vitr.

2. metaf.
a) premena, menjava, sprememba, preobrat: Iust., T., fieri quaedam ad meliorem spem inclinatio visa est Ci. (podoba tehtnice), minimis momentis maximae inclinationes temporum fiunt Ci., repentina voluntatum inclinatio Ci.; poseb. pomni priložnostna pomena α) izpeljava ali izvajanje besede iz kakega debla: Varr. β) sprememba glasu, dviganje in padanje glasu (kot ret. t. t.): incl. vocis Ci., Q.
b) naklonjenost, nagnjenje, prijaznost: variae in hunc et illum Vitellii inclinationes T.

išáret m (t. išaret, ar.) dial.
1. kretnja, gib: kazao mu -om
2. slutnja, znamenje: i kako ga ugledah, dođe mi neki išaret; veliki i strašni -i pokazaće se pred kijamet velika znamenja se bodo pokazala pred sodnim dnevom

kimljáj m klim, gib, pokret glave: s -em ga je povabil

krêt m, mest. u krétu gib, kretnja: pokaza kretom glave na nj; on promatra njegov hod, svaki njegov kret

krȅtāj m gib: pratiti svaki kretaj

krétnja ž kretnja, gib: ostareo je, -e su mu otežale; sa jedva zamjetljivom -om glave pozdravila je goste

Lauf, der, (-/e/s, Läufe) tek, (Verlauf) potek, von Gewässern: tok; noga, krak; bei Waffen: cev; Sport vožnja; Musik izmenjevanje tonov v hitrem tempu; Technik gib, hod, tek; delovanje; beim Webstuhl: let; Baukunst, Architektur bei Treppen: rama; seinen Lauf nehmen iti svojo pot; freien Lauf lassen pustiti prosto pot; der Lauf der Dinge tok stvari; der Lauf der Welt tek sveta; das ist der Lauf der Welt tako je pač na svetu; im Laufe v teku (im Lauf des Jahres v teku leta) ; im Lauf erjagen v teku, med tekom; sich in Lauf setzen spustiti se v tek

mȉcāj m gib: micaj ruke

mişcáre -ări f

1. gibanje, premikanje

2. gib, kretnja

3. poteza

4. premik

mōssa f

1. kretnja; ekst. voj. premik, premikanje:
spiare le mosse del nemico skrivaj opazovati sovražnikovo premikanje

2. gib, kretnja, gesta

3. pren. akcija, poteza, korak:
mossa falsa, errata narobe, zgrešena poteza

4. pren. začetek:
essere sulle mosse (di) biti na tem, da
prendere le mosse da začenjati s

5. šah poteza:
scacco matto in due mosse šah mat v dveh potezah
rubare la mossa prehiteti nasprotnika

mōto¹ m fiz. gibanje:
moto rettilineo premočrtno gibanje
moto curvilineo krivočrtno, krivuljno gibanje
moto uniforme enakomerno gibanje

2. gib, gibanje, premikanje:
mettere in moto una macchina pognati stroj, avto
mettersi in moto pren. stopiti v akcijo

3. gibanje, hoja:
devi far più moto moraš se več gibati

4. gib, kretnja, gesta:
non riuscì a nascondere un moto di impazienza ni mogel skriti rahle nestrpnosti

5. vzgib

6. upor, nemir

mōtus -ūs, m (movēre) gib(anje)

I. fizično gibanje, premikanje, tek: Q. idr., navium, remorum C., siderum C., Val. Max., oculorum, oris Cels., venarum Cels. utripanje, caudae Plin. miganje z repom, terrae Ci., Cu., Front. idr. potres, quo maximo motu terra tremit V., pedum melior motu V. gibkejših nog, hitrejši, deus motum dedit caelo Ci., (sc. lepus) nullos audet dare corpore motūs O. si ne upa premakniti se (treniti, ganiti se); occ.

1. umetni telesni gib, gibljaj, premik, telesna kretnja, zasuk, obrnitev, obrat: Q., motus palaestrici et histrionum gestus Ci., gestus ac motus corporis Ci., rusticus alter motus, concesso mollior alter erit O., decens H. lična (mična, ljubka, prikupna) hoja.

2. ples, poseb. pantomimski: Ambr., motus dare L., V. plesati, motus doceri Ionicos H. učiti se plesati.

3. kot voj. t.t. vojaški okret, zasuk, obrat, premik, manever: milites ad motus leviores N.; podobno: motus futuri V. (Enejev) odhod, dvig, odplutje; tako tudi: ipse sub Aurorae primos excedere motus Lucan. —

II. metaf.

1. duševni gib, duševno gibanje: animi incredibiles motus Ci. duševna gibčnost; occ.
a) delovanje duha, duševna sila, duševna dejavnost: animorum motus voluntarii Ci., motus animorum duplices sunt, alteri cogitationis, alteri adpetitus Ci., et animi et ingenii celeres quidam motus esse debent Ci. srce in razum morata svoje sile zlahka uporabiti, motu mentis et ratione uti Ci. umsko delovanje.
b) duševno razpoloženje, ganjenje, duševni pretres, duševna razvnetost, razdraženost, čustvo, emocija, afekt, razburjenje, čustveni vzgib, vzburjenost, vzdraženje, strast: Sen. ph., T., m. turbidus Ci., motus animi turbati, quos Graeci πάϑη nominant Ci., perturbationes, id est motus animi nimii, rationi non obtemperantes Ci., m. mentis meae Ci. nemir moje duše.
c) nagib, (na)gon, vzgib, pobuda, spodbuda, impulz: naturae Ci., divino concita motu O., sine motu animi et cogitatione Ci.
d) nagib, povod, motiv: consilii mei motūs Plin. iun.

2. politično gibanje: Catilinae motūs conatūsque Ci., se ad motus fortunae movere coepit C. plašč po vetru obračati = ravnati se po okoliščinah; occ.
a) politični dvig (v dobrem pomenu): Italiae magnificentissimus m. Ci.; (v slabem pomenu) vstaja, upor, nemir: populi Ci., Galliae, urbanus C., servilis L., domi motus orti L., civicus H., magnus et implacabilis T., hic tantus motus rerum Ci., T. tako burni časi.
b) menjava politične struje (usmeritve), državni preobrat, prevrat: in re publica non tantum motum impendere video, quantum … Ci. ep., rei publicae motum adferre Ci. državo omajati, concussi orbis motus T. prevrat zemlje, vesoljni prevrat, ut Persarum imperium magno motu concuterent magis quam affligerent Cu.

3. kot ret. t.t. „preobrat izraza“, besedni obrat, in sicer meton. = trop: reddam nunc, quam proximam esse dixeram partem de tropis, quos motus clarissimi nostrorum auctores vocant Q., nam plerique has tropos esse existimaverunt, quia, sive ex hoc duxerint nomen, quod sint formati quodam modo, sive ex eo, quod vertant orationem, unde et motus dicuntur, fatendum erit esse utrumque eorum etiam in figuris Q.

4. kot vrtnarski t.t. „pogon“, kal, klica, mladika, poganjek: Celsus quoque et Atticus consentiunt tres esse motus in vite seu potius in omni surculo naturales, unum, quo germinet, alterum, quo confloreat, tertium, quo maturescat Col.

movement [mú:vmənt] samostalnik
gibanje (tudi politika)
gib, premik
(tudi množina) ukrepi, koraki; (hiter) razvoj (dogodkov); prizadevanje, tendenca, nagnenje (to k)
potek zapleta (v literaturi), ritem (v verzu)
glasba stavek
glasba tempo
tehnično tek (stroja), premični deli stroja, kolesa
medicina stolica
ekonomija gibanje cen, prodaja, promet

to be in the movement iti v korak s časom

movēnza f

1. kretnja, gib

2. lit. slogovni izraz