Franja

Zadetki iskanja

  • razlítje (-a) n versamento; straripamento (del fiume); traboccamento; fuoriuscita, fuga (di sostanze pericolose)
  • réža (-e) f

    1. fessura, spacco, buco; screpolatura, sconnessura; interstizio; alp. crepa; grad. fuga:
    reža za žeton asola

    2. anat. rima; iato; bot. stoma:
    požiralniška reža iato isofageo
    glasilska reža rima della glottide
    sramna reža fessura della vulva
    zool. škržna reža fessura branchiale
  • uhájanje (-a) n fuga; getto, (fuori)uscita; evasione:
    uhajanje plina, vode fuga, uscita di gas, d'acqua
    uhajanje zaupnih podatkov fuga di dati confidenziali
  • uítje huida f , fuga f ; evasión f ; escapada f
  • umíkanje (-a) n spostamento; ritiro, ritirata; pren. fuga:
    umikanje v svet sanj fuga nel mondo dei sogni
  • utèk (-éka) m

    1. fuga, evasione

    2. avt. rodaggio
  • utékanje (-a) n

    1. fuga, scolo

    2. evasione

    3. avt. rodaggio
  • begosúmen (-mna -o) adj. jur. sospetto di tentativo di fuga
  • bežáti huir (pred kom de alg) ; darse a la fuga

    čas beži el tiempo huye
  • bežèč (-éča -e) adj. fuggente; in fuga; veloce, rapido:
    bežeči koraki passi rapidi
    bežeč sovražnik il nemico in fuga
  • bežíšče (-a) n mat. punto di fuga
  • očíšče (-a) n mat. punto di fuga
  • pobégniti huir; evadirse, emprender la huida (ali la fuga) ; escaparse, fugarse; darse a la fuga

    poskusiti pobegniti intentar huir
  • prepodíti (-ím) perf. scacciare; fugare (tudi pren.), mettere in fuga; pren. snidare:
    prepoditi žalostne misli fugare i pensieri tristi
  • pritêči -têčem dov.
    1. a curge, a se scurge
    2. a veni în fugă
  • pritékati -am nedov.
    1. a curge, a se scurge
    2. a veni, a veni în fugă
  • ubéžen (-žna -o) adj.

    1. di fuga

    2. fuggiasco, fuggitivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    astr. ubežna hitrost velocità di fuga
  • zbežáti -ím dov. a fugi, a scăpa prin fugă; a evada
  • brezgláv (-a -o) adj.

    1. pren. svagato, sbadato, sventato, insensato; precipitoso:
    brezglavi beg fuga precipitosa, fuggi fuggi
    brezglavo tekanje corri corri

    2. redko (brez glave) acefalo:
    brezglavi kip statua acefala
  • dežêla (-e) f

    1. paese; terra:
    gorata dežela paese montuoso
    domača dežela patria, madrepatria
    tuja dežela paese straniero; estero
    agrarna dežela paese agricolo
    alpska dežela paese alpino
    rojstna dežela paese di nascita
    pravljična dežela paese di fiaba
    sanjska dežela paese dei sogni
    dežela izvoznica, uvoznica paese esportatore, importatore
    sosednja dežela paese vicino
    dežela upnica paese creditore
    sredozemska dežela paese mediterraneo
    tretja dežela paese terzo
    zalivska dežela paese del Golfo
    matična dežela paese d'origine
    obljubljena dežela terra promessa (tudi pren.)
    Sveta dežela Terra Santa
    dežela tisočerih jezer paese dei mille laghi
    dežela vzhajajočega sonca terra del Sol Levante
    južne dežele paesi del Sud
    prekomorske dežele terre d'oltremare
    tropske dežele tropici
    dežele v razvoju paesi in via di sviluppo

    2. (pokrajinska enota) regione; provincia; (v Nemčiji) Land:
    dežela Furlanija-Julijska krajina regione Friuli-Venezia Giulia

    3. (področje zunaj večjih mest) campagna, contado:
    živeti na deželi vivere in campagna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nekaj gnilega je v deželi Danski c'è del marcio in Danimarca
    pren. iti v krtovo deželo tirare le cuoia
    ekon. beg z dežele fuga dalle campagne
    hist. habsburške dedne dežele terre ereditarie degli Asburgo