Franja

Festkörperphysik, die, fizika trdnih teles

Hochenergiephysik, die, fizika visokih energij

Kernphysik, die, jedrska fizika

microphysique [-fizik] féminin mikro-, atomska, jedrska fizika

nucleōnica f fiz. nuklearna fizika

Plasmaphysik, die, fizika plazme

Quantenphysik, die, kvantna fizika

Reaktorphysik, die, reaktorska fizika

atomique [atɔmik] adjectif atomski

armes féminin pluriel atomiques atomsko orožje
bombe féminin, énergie féminin, guerre féminin, masse féminin, physique féminin, poids masculin atomique atomska bomba, energija, vojna, teža, fizika, teža
noyau masculin atomique atomsko jedro
pile féminin atomique atomski reaktor
puissance féminin atomique atomska (vele)sila

atomsk|i [ó] (-a, -o) atomar, nuklear, Atom- (doba das Atomzeitalter, fizika die Atomphysik, teorija die Atomtheorie, vojna der Atomkrieg, curek das Atombündel); Kern-, Kernkraft-, Nuklear-
atomska centrala tehnika, elektrika das Kernkraftwerk
atomski kristali Kernkristalle množina
atomska bomba vojska die Atombombe
eksplozija atomske bombe die Atombombenexplosion
atomska konica vojska der Atomsprengkopf
atomsko orožje vojska die Kernwaffe
brez atomskega orožja kernwaffenfrei
➞ → jedrski

atómski atomic

atómska bomba atomic (ali atom) bomb
napasti z atómsko bombo attack with atom-bomb
atómska doba (od avgusta 1945) Atomic Age
atómska energija (moč, fizika, struktura, valenca, teorija, teža, vojna) atomic energy (force, physics pl, structure, valency, theory, weight, warfare)
atómski reaktor (top) atomic reactor (cannon)
atómsko gorivo (jedro, raziskovanje, število, orožje) atomic fuel (nucleus, research, number, weapon)
atómski znak atomic symbol
atómska eksplozija atomic explosion
ki je na atómski (jedrski) pogon nuclear-powered

atómski atomique, nucléaire

atomska bomba bombe ženski spol atomique
atomska centrala centrale ženski spol atomique (ali thermo-nucléaire)
atomska energija énergie ženski spol atomique (ali nucléaire)
atomska fizika physique ženski spol nucléaire (ali atomique), microphysique ženski spol
atomsko jedro noyau moški spol atomique
atomsko orožje armes ženski spol množine atomiques
ladja na atomski pogon navire moški spol atomique, navire moški spol à propulsion nucléaire (ali atomique)
atomska teža poids moški spol (ali masse ženski spol) atomique
atomska raketa fusée ženski spol atomique (ali nucléaire)
atomski reaktor réacteur moški spol (ali pile ženski spol) atomique
atomski vek (doba) ère ženski spol (ali âge moški spol) atomique
brezatomska cona zone dénucléarisée (ali désatomisée)
prekinitev atomskih poskusov suspension ženski spol des expériences atomiques (ali nucléaires)
Evropska skupnost za atomsko energijo l'Euratom moški spol, Communauté ženski spol européenne de l'énergie atomique

dīvīnus 3 (dīvus)

1.
a) božji, božanstven: Pergamum divina manu munitum Pl., numen, animal d. Ci., animos hominum esse divinos Ci. božjega izvora, omnia divina et humana violare Ci. vse, kar je božjega in človeškega, divinum ius et humanum Ci. ali divina atque humana iura Ci. ali divina humanaque iura C. ali humana atque divina iura Fl. ali ius divinum humanumque Cu. naravno in državljansko pravo, res divina Pl., Ter., Ci., N., V., Suet. ali res divinae Ci. služba božja, bogoslužje, sveto opravilo, daritev, žrtvovanje, res divinae pa včasih tudi
b) = nauk o naravi, naravoslovje, „fizika“ (naspr. res humanae nauk o človeku, nravoslovje, etika): sapientia … est … rerum divinarum et humanarum … scientia Ci., scientia divinarum humanarumque rerum Sen. ph. (= humanorum divinorumque scientia Sen. ph.), de rebus divinis maxime dicunt Q., ut oratoris vita cum scientia divinarum rerum sit humanarumque coniuncta Q.
c) = naravno pravo (naspr. res humanae pisano [pozitivno] pravo): Ci., Icti.; ope divinā C., d. decus, d. tela V., d. aura, urna H., origo L., scelus L. zoper bogove, stirps, semen O.; adv. dīvīnē po božje, kakor bog: nunc tu divine huc fac adsis Sosia Pl. Subst. dīvīnum -ī, n
a) α) božje: nihil divino divinius Sen. ph. β) bogoslužna daritev, žrtvovanje: neque suum neque publicum divinum pure faciet L.
b) božanstvenost: Ap. (De magia lib. c. 56).
c) v pl. α) božje reči: miscendo humana divinis L. β) božje lastnosti: Homerus … humana (človeško slabost) ad deos transferebat; divina mallem ad nos Ci.

2. (večinoma pesn.) od boga (božanstva) navdahnjen, preroški, vedeževalen: tu mihi divini quidquam creduis Pl., divinus spiritus mentis Ci., animus appropinquante morte … est divinior Ci., mens divinior H., instinctis divino spiritu vatibus Q., cum ille potius divinus fuerit N. poln višjega navdiha, vedež, divini pectoris carmina Lucr., d. carmen, d. poëta V., vates H., divine praesensa Ci. po božjem navdihu; z gen.: divina futuri sententia H., imbrium divina avis imminentum H. naznanjajoča … plohe. Subst.
a) dīvīnus -ī, m prerok, vedež(evalec), videc: Ca., Col., falli sperat Chaldaeos cetrosque divinos Ci., adsisto divinis H., divine tu, inaugura, … L.
b) dīvīna -ae, f prerokinja, vedeževalka: Petr.
c) dīvīnum -ī, n prerokovanje, vedeževanje: divini potens ali divini sciens Ap. (tudi kot iuxtapositio divinipotens, divinisciens).

3.
a) božanski, božansko lep, sijajen, veličasten, izvrsten, neprimerljiv, izreden, čudovit: Plato Ci., divinus ille vir, d. homo in dicendo, divini hominis Africani mors Ci., genere hominum … paene divino Ci., Cn. Pompei divinum consilium Ci. ep., divina studia Ci. najplemenitejše delo, tum … illas caelestīs divinasque legiones … comprobastis Ci., o divina senatus admurmuratio Ci., d. fides, virtus, domus Ci., nihil ratione divinius, divinior causa, dona divinissima Ci., divine … Plato escam malorum appellat voluptatem Ci., divinus orator, nitor loquendi, d. eloquentia, facultas eloquendi, natura, species, testimonia Q., quae M. Tullius in Oratore divine ut omnia exsequitur Q., d. tomacula Iuv., d. apparatus Fl.
b) v cesarski dobi cesarjev vzdevek = božanski, (pre)vzvišen: domus Ph. prevzvišena = cesarska rodbina, mens Eutr., indulgentia Icti.

4. medic. d. morbus (ἱερὰ νόσος) božjast (= božja oblast): Ap.

doktor samostalnik
1. (znanstveni naziv) ▸ doktorKot dvakratni doktor (filozofije in teologije) je bil vseskozi povezan s pedagoškim delom. ▸ Két doktorátusa van (filozófiából és teológiából), de mindvégig kapcsolatban volt a pedagógiai munkával.Po izobrazbi je farmacevt in doktor kemije. ▸ Végzettsége szerint gyógyszerész és vegyészdoktor.Povezane iztočnice: doktor znanosti, častni doktor

2. (zdravnik) ▸ orvos, doktor Doktor me je zasul z informacijami, da ima mož previsok krvni tlak, da ima močno povišan sladkor v krvi in zelo obolela jetra. ▸ Az orvos elárasztott információkkal: a férjemnek magas a vérnyomása, jelentősen magas a vércukorszintje és nagyon beteg a mája.
Bolničarke so me odpeljale k doktorju. ▸ Az ápolónők elvezettek a doktorhoz.
Sopomenke: zdravnik

3. lahko izraža posmeh (o obvladovanju področja ali spretnosti) ▸ doktorSicer pa je pri nas že moški nogomet na precej nižji ravni kot na zahodu – na stadionih je težko zbrati večje število ljudi in tako za Evropo zaostajamo tudi v finančnem smislu, ugotavlja "doktor nogometa". ▸ Egyébként pedig nálunk a férfi labdarúgás is sokkal alacsonyabb szinten van, mint nyugaton – nehéz nagy tömegeket bevonzani a stadionokba és pénzügyi szempontból is le vagyunk maradva Európához képest, állapítja meg a „futballprofesszor”.11 "doktorjev nogometa" ne more premagat 10 igralcev Chelseaja, ko se borijo za Evropo. ▸ Tizenegy „futballprofesszor” nem tudja legyőzni a Chelsea tíz játékosát, amikor azok Európáért küzdenek.
Veliki ljubljenec ljubljanske nogometne publike je vidno šepal. Boleča grimasa na obrazu doktorja preigravanja. ▸ A ljubljanai labdarúgáskedvelők nagy kedvence láthatóan sántított. Fájdalmas grimasz rajzolódott ki a cselprofesszor arcára.
Ali ni eden od podpornikov tega sijajnega projekta tudi doktor za davčne utaje? ▸ Ennek a zseniális projektnek az egyik támogatója nem az adócsalás doktora?
Zakaj so fliperji izginili iz našega vsakdana, je začel moj sogovornik, doktor za fliperje, ki zgodovino teh igralnih avtomatov zelo dobro pozna. ▸ Miért tűntek el a flipperek a mindennapi életünkből, kezdte beszélgetőpartnerem, egy flipperdoktor a beszélgetést, aki jól ismeri e gépek történetét.

dolína vallée ženski spol

kraška dolina doline ženski spol (karstique)
solzna dolina vallée de misère (ali des larmes), vie ženski spol
valovna dolina creux moški spol d'une vague; fizika creux moški spol de l'onde, vallée ženski spol d'onde
čez hribe in doline par monts et par vaux

eksperimentálen experimental

eksperimentálna fizika (kemija, fonetika) experimental physics (chemistry, phonetics)
eksperimentálno (prislov) experimentally

eksperimentálen (-lna -o) adj. sperimentale:
eksperimentalna znanost, fizika scienza, fisica sperimentale
eksperimentalni film, eksperimentalno gledališče cinema, teatro sperimentale

eksperiméntalen experimental

eksperimentalna fizika física f experimental

energij|a ženski spol (-e …) die Energie (tudi fizika); figurativno die Tatkraft, Spannkraft; -energie, -kraft (fuzijska die Fusionsenergie, jedrska Kernkraft, Kernenergie, koristna Nutzenergie, mirovna Ruheenergie, oddajna Sendeenergie, pomožna Hilfsenergie, površinska Oberflächenenergie, primarna Primärenergie, reakcijska Reaktionsenergie, sekundarna Sekundärenergie, sevalna Strahlungsenergie, sončna Solarenergie, Sonnenenergie, toplotna Wärmeenergie, torna Reibungsenergie, vezavna/vezalna Bindungsenergie, vodna Wasserkraft, vzbujevalna Anregungsenergie, zgorevalna Verbrennungsenergie)
jalova energija der Blindverbrauch
kinetična energija fizika kinetische Energie, Bewegungsenergie
kinetična energija padajočega telesa freiwerdende Fallenergie
potencialna energija fizika potentielle Energie; Lageenergie
… energije … Energie-
(vir die Energiequelle, izmena der Energiewechsel, izkoriščanje odpadne energije die Energierückgewinnung, oblika die Energieform, poraba der Energieaufwand, der Energieverbrauch, pridobivanje die Energiegewinnung, prihranek die Energieeinsparung, proizvodnja die Energieerzeugung, vrsta die Energieart, potrebe po energiji der Energiebedarf, oskrba z energijo die Energieversorgung)
fizika visokih energij die Hochenergiephysik
s pomožno energijo mit Kraftantrieb
reven z energijo energiearm
brez energije energielos
bogat z energijo energiereich
poln energije energiegeladen
z visoko energijo hochenergetisch
ki troši veliko energije/ za kar je potrebno veliko energije energieintensiv
figurativno biti poln energije človek: ein Energiebündel sein

enôta unité ženski spol

enota sile unité de puissance
merska enota unité de mesure
(fizika) toplotna enota unité de chaleur, calorie ženski spol