Franja

лю́тий² -того ч., fébruar -ja m.

февраль m februar

bissexte [bisɛkst] masculin 29. februar (prestopni dan) vsako četrto leto

Candlemas [kǽndlməs] samostalnik
svečnica, 2. februar

Februārius (februarius, na napisih včasih febrarius) 3 (februus, februo)

1. (sc. mensis) februar = „mesec očiščevanja“; 15. februarja so namreč Rimljani praznovali praznik očiščevanja (februa). V času republike do decemvirov (450 pr. Kr.) je bil zadnji mesec rimskega leta, od tedaj naprej drugi: duodecimus enim mensis fuit Februarius Varr. posterior, ut idem dicunt scriptores, ab diis inferis Februarius appellatus Varr., ego magis arbitror Februarium a die februato, quod tum februatur populus, id est lupercis nudis lustratur antiquum oppidum Palatinum gregibus humanis cinctum Varr., qui tametsi mensem Februarium et consulum designatorum nomen exspectant Ci., sed mensem credo extremum anni, ut veteres Februarium, sic hic Decembrem sequebatur Ci., nisi Februario mense aspirabit in curiam? Ci., Ianuario, Februario provinciam non habebit: … Ci. neque mense Februario toto nisi perfectis aut reiectis legationibus Ci. ep., Quirinalia mense Februario dies, quo Quirini fiunt sacra P. F.

2. februarski, februarjev: Nonae (5. februar), Kalendae, Idus (13. februar) Varr., Plin., Ci.

februarsk|i [é] (-a, -o) Februar- (revolucija die Februarrevolution)

bissextile [bisékstail]

1. pridevnik
prestopen

2. samostalnik
prestopno leto

bissextile day 29. februar
bissextile year prestopno leto

februus 3

I. očiščujoč, čistilen, le kot subst. februum -ī, n očiščevalo, čistilo, Varr. in po njem: Februa Romani dixere piamina patres O. ki poroča, da so Rimljani konkretno razumevali tudi darovalno moko, drevesne veje idr.: stipulae fabales, februa casta O.; occ. februa -ōrum, n (sc. sacra) očiščevalni praznik, očiščevalno žrtvovanje (ob koncu leta; prim. Februārius 1.) Varr., Aug., P. F., annus erat brevior, nec adhuc pia februa norant O. —

II. Februus -ī, m Februus, etrursko božanstvo duš umrlih ali podzemlja, istoveteno s Plutonom, ki mu je bil najbrž posvečen mesec februar, v katerega drugi polovici so obhajali februa: Macr., Serv.

fērālis -e

1. ki se tiče mrtveca, mrtvaški, pogreben: aestimato feralia munera ferre O. mrtvaška darila, ferales vittae O. mrtvaški povoji, f. cupressus V., O. kot mrliško drevo, papilio O. kakršni so na nagrobnih spomenikih (kot znak nesmrtne duše), f. arcanum Lucan. magična skrivnost, carmina Col., reliquiae T. mrtvečev pepel. Subst. neutr. pl.
a) fērālia attrectare T. ukvarjati se s pokopavanjem (shranjevanjem) mrličev, s pogrebi.
b) fērālia (Fērālia) -ium, n (sc. sacra) feralije, praznik mrtvih, v Rimu v spomin mrtvih, obhajan 19. februarja (podoben krščanskemu spominu vernih duš): Ci. ep., L., O. (ki meri ferālia), Macr.; od tod mensis feralis Col. = februar; pesn.: ferale tempus, dies ferales O. čas, dnevi mrtvaške slavnosti.

2. žalosten: ferali carmine V., f. introitus T., f. tenebrae T. grobna tema.

3. smrtonosen, poguben: Plin., Lucan., Prud., Lamp., Cl., dona O., annus, bellum T., tabula Fl., apri dens Amm., regnum Prud., monstrum (= skopost) Prud. Adv. fērāliter smrtno: Aug., Fulg.

filmsko platno frazem
(o filmski produkciji) ▸ filmvászon
Film je v začetku februarja le prišel na ameriška filmska platna. ▸ A film február elején került az amerikai filmvásznakra.
Igralka zavidljivih uspehov ne dosega le na filmskih platnih, ampak tudi na športnem področju. ▸ A színésznő nemcsak a filmvásznon ér el irigylésre méltó sikereket, hanem a sportban is.

intercalary [intə́:kələri, intəkǽləri] pridevnik
prestopen, vrinjen (dan v koledarju); vmesen

intercalary year prestopno leto
intercalary day prestopni dan (29. februar)

Kozorog samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ BakUran je v ozvezdju Kozoroga viden v prvi polovici noči. ▸ Az Uránusz a Bak csillagjegyben az éjszaka első felében látható.
Sonce prečka ozvezdje Kozoroga od druge polovice januarja do sredine februarja. ▸ A Nap január második felétől február közepéig halad át a Bak csillagképen.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ BakPlaneti v Kozorogu prinašajo dneve, polne zabave, veselja in avantur. ▸ A Bak csillagjegyben lévő bolygók szórakozásban, örömben és kalandokban teli napokat hoznak.
Po sončnem horoskopu ima Luno v znamenju Kozoroga. ▸ A naphoroszkóp szerint a Holdja a Bak jegyében van.

materni jezik stalna zveza
jezikoslovje (o jeziku) ▸ anyanyelv
Mednarodni dan maternega jezika je vsakoletni svetovni spominski dan, ki se ga obeležuje 21. februarja z namenom spodbuditi večjezičnost ter zavest o jezikovni in kulturni raznolikosti. ▸ Az anyanyelv nemzetközi napja (IMLD) egy minden év február 21. napján világszerte megtartott megemlékezés a nyelvi és kulturális sokszínűség tudatosításának előmozdítása és a többnyelvűség támogatása érdekében.
Dva dneva pozneje je sledil pisni izpit iz maternega jezika. ▸ Két nappal később az anyanyelvi vizsga következett.
Vse več mladih Japoncev se ne zna dobro izražati v maternem jeziku. ▸ Egyre több japán fiatal nem tudja jól kifejezni magát az anyanyelvén.
Nemščina je torej najbolj razširjen materni jezik v Evropski uniji. ▸ A német tehát a legelterjedtebb anyanyelv az Európai Unióban.

milanski pridevnik
1. (o mestu v Italiji) ▸ milánóiKrstna izvedba je bila 9. februarja leta 1893 v milanski Scali. ▸ A darab díszbemutatója 1893. február 9-én volt a milánói Scala színpadán.

2. zgodovina (o srednjeveški državi) ▸ milánói

prestopno leto stalna zveza
(o številu dni) ▸ szökőév
Letos je prestopno leto, zato bo februar za en dan daljši. ▸ Az idei év szökőév, így a február egy nappal hosszabb lesz.

sredi¹ [é] česa:

1. mitten in (etwas), inmitten (des)

2. časovno: Mitte (des) (prejšnjega stoletja Mitte des vorigen Jahrhunderts, januarja/februarja … Mitte Januar/Februar …, dvajsetih let Mitte der zwanziger Jahre)

3. Mitt- (človek sredi tridesetih/petdesetih/sedemdesetih let der Mittdreißiger/Mittfünfziger/Mittsiebziger)
sredi poletja im Hochsommer, mittsommers, im Mittsommer
sredi zime im Mittwinter, im tiefen Winter

4.
sredi belega dne am [hellichten] helllichten Tag, am hellen Tag
sredi ceste auf offener Straße
sredi dneva hoch am Tage
sredi najglobljega miru im tiefsten Frieden
sredi noči tief in der Nacht
sredi Afrike tief in Afrika

svečan samostalnik
starinsko (februar) ▸ télutó, böjtelő hava

tre

A) agg.

1. tri:
il bambino ha tre anni otrok ima tri leta

2. ekst. nekaj, malo:
dire qcs. in tre parole kaj povedati v nekaj besedah
non saper mettere insieme tre discorsi ne znati spraviti skupaj nekaj besed
pensarci tre volte dobro kaj premisliti

B) m; f

1. tri; tretji; trojka:
il tre febbraio tretji februar
tre più tre fa sei tri in tri je šest
prendere un tre šol. dobiti trojko
le tre tri zjutraj; pog. tri popoldne
e tre! zdaj pa še to!
non c'è due senza tre v tretje gre rado

2. igre trojka (igralna karta):
il tre di picche pikova trojka

trétji (-a -e)

A) numer.

1. terzo (3^o, III):
tretji dan v tednu il terzo giorno della settimana
dobiti tretjo nagrado vincere il terzo premio
hist. Viktor Emanuel III Vittorio Emanuele III
ustvariti iluzijo tretje dimenzije creare l'illusione della terza dimensione
avt. dati v tretjo predstavo innestare la terza (marcia)

2. (nanašajoč se na osebe, ki niso udeležene v zadevi) terzi:
delati na račun tretje osebe lavorare per conto terzi

3. (pri dnevih v mesecu) tre:
tretji februar il tre febbraio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kovati koga v tretje nebo innalzare qcn. al settimo cielo
tretji svet terzo mondo
tretje življenjsko obdobje terza età
rel. tretja božja oseba terza persona divina
rel. tretji red terzo ordine
rel. tretja božja zapoved il terzo comandamento
tretja industrijska revolucija terza rivoluzione industriale
polit., hist. III. internacionala la III Internazionale
hist. tretji rajh III Reich
hist. tretji stan terzo stato
lit. tretja oseba terza persona
mat. tretja potenca terza potenza, cubo
mat. tretji koren terza radice, radice cubica
lingv. tretja stopnja (pridevnika) terzo grado (dell'aggettivo)
lingv. tretji sklon terzo caso, dativo
med. tretja stopnja opekline ustione di terzo grado
fot. tretji plan terzo piano
tretji spol (homoseksualne osebe) terzo sesso

B) trétji (-a -e) m, f, n
voziti v tretji guidare in terza, con la terza
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
v tretje gre rado non c'è due senza tre

valentine [vǽləntain] samostalnik
veselo ali ljubezensko pisemce ali slika, ki se pošlje (večinoma anonimno) osebi nasprotnega spola (izvoljencu ali izvoljenki) na dan sv. Valentina (14. februarja); na dan sv. Valentina izbrani izvoljenec (-nka); izvoljenec, -nka

wired valentine telegramski pozdrav na dan sv. Valentina
St Valentine's Day dan (praznik) sv. Valentina (14. februar)