Franja

kàlkān -ána m (t. kalkan)
1. vrsta ženske kape, plitev fes: u okolini Visokog nose žene kalkan; posle okupacije skinula je kalkan i obukla švapski šešir
2. ščit: za delijama se nose pašini srebrni -i
3. zaslon pri muslimanski hiši, da se ne vidi na dvorišče, ko so vrata odprta
4. zatrep: kalkan zatvara potkrovlje te se zove i pročelje
5. streha, ki se poševno spušča z ene stene na nasprotno: kuća na kalkan
6. sedlo: Dervišbeg poleti dogatu, sestru Zlatu skide sa dogata, dogatu se u kalkan izvio

tùnofes m (t. Tunus fesi, ar.) tuniški fes

ȁl neskl. prid. (t. al, perz.) svetlo rdeč: al biber rdeči poper; al čoha rdeče sukno, al čador rdeči šotor; al katmer rdeči nagelj, al fes rdeči fes

F, f [ef] samostalnik
črka f; nota f

F major f dur
F minor f mol
F flat fes
F sharp fis; hudomušno bolha
f-hole zvočnica

fa¹ m invar. glasba ton f:
fa maggiore F-dur
fa diesis fis
fa bemolle fes

fānum -i, n (iz italskega kor. fēs- : fas- bogoslužno dejanje, fanum torej „za bogoslužno dejanje namenjen kraj“: prim.: osk. fíísnam = templum, umbr. fesnaf-e = in fanum, stlat. fēsiae = lat. fēriae za bogoslužno dejanje namenjen čas, fēstus ki se tiče bogoslužnega dejanja)

1. svetišče = božanstvu posvečen kraj: Henna non urbs videtur sed fanum Cereris esse Ci., quapropter … de fanis atque templis decernite diligenter Ci., fanum tantum, id est locus templo effatus (sacratus) fuerat L.

2. sinekdoha svetišče, tempelj (z okrajem vred), božji hram: Lucr., H., Iuv., Suet., Ambr., Xerxes inflammari Atheniensium fana iussisse dicitur Ci., quominus e fano Dianae servum suum abduceret Ci., in hoc fano hydrias Scipio posuerat Ci., Apollinis signum ex Aesculapii fano sustulisti Ci., pecunias tollere … ex fano Dianae C., sacerdotes fani N., antistites fani Dianae L., fana sacellaque L., fana atque domos spoliari S.

3. kot krajevno ime Fānum -ī, n Fánum,
a) mesto v Umbriji ob ustju reke Metavra (zdaj Fano): C., Sid. = Fānum Fortūnae: Mel., Plin., T., Colōniā (Iūlia)Fānestris: Vitr., Mel., Cl. (Julijeva) Fanska naselbina = Voltumnae Fānum: L. Voltumnin Fanum.
b) Ferōniae Fānum: L. Feronijin Fanum v Etruriji med Piso in Lucco.

θεός, ὁ, ἡ [Et. iz kor. fēs-, lat. feriae, festus ali pa iz dhwesó-s, slov. dehniti, dihati (iz dhus-), duh, duša (iz dhous-). – Obl. voc. NT θεέ, gen. dat. pl. ep. θεόθιν]. 1. bog, božanstvo, boginja, ἡ νερτέρα Perzefona; σὺν θεῷ (θεοῖς) z božjo pomočjo, hvala Bogu, τὰ τῶν θεῶν božja volja, zakon, bogoslužje, žrtve; τὰ πρὸς θεῶν božja volja, τὰ παρὰ θεῶν prorokbe, prorokovanje, τὰ τῶν θεῶν καλῶς ἔχει dolžnostim nasproti bogovom je zadoščeno; τὰ πρὸς τοὺς θεούς = τὰ τῶν θεῶν kar se tiče dolžnosti nasproti bogovom. 2. podoba bogov, hram, svetišče. 3. ep. kot adi. rabljen v comp. θεώτερος = θειότερος (θύραι samo za bogove, ne za ljudi).