Franja

elfeinhalb enajst in pol

jadànaestero, jedànaestoro štev. enajst moških in žensk ali drugih osebkov

jedanaéstak prisl. približno enajst; svake godine dolazi njih jedanaestak

jedanaestèrica ž, jedanaestòrica ž enajst moških: o problemu sam razgovarao s -om najuticajnijih građana

ūndēnārius 3 (ūndēnī) enajst vsebujoč, enajst obsegajoč: numerus Aug.

ūn-dēnī -ae -a (ūnus in dēnī; gl. dēnī) po enajst: quater undenos implevisse Decembres H. = 44 let, Musa per undenos emodulanda pedes O. s šestomerom in petomerom (6 + 5 = 11) = s heksametrom in pentametrom, pariuntur undeni Plin. vsakokrat enajst.

cuarto četrti

en cuarto lugar četrtič
cuarta parte četrtina
las tres cuartas partes tri četrtine
cuarto m četrt(ina); lunin krajec; četrt ure; kvadrant; nadstropje; stanovanje, soba; straža, straže
cuarto para (por) alquilar soba za najem
cuarto para alojados (huéspedes) soba za goste, gostinska soba
cuarto bajo soba v pritličju, pritličje
cuarto creciente prvi lunin krajec
cuarto delantero, exterior sprednja soba (na ulico)
cuarto de luna lunin krajec
cuarto menguante zadnji lunin krajec
cuarto de onza kovanec za 20 peset
cuarto oscuro temnica
cuarto redondo (Am) soba z enim samim vhodom
cuarto trasero, cuarto interior zadnja soba (ki ne gleda na ulico)
las diez y cuarto četrt na enajst
las diez menos cuarto tri četrt na deset
dar un cuarto al pregonero na veliki zvon obesiti
poner cuarto a alg. komu stanovanje opremiti
no tener un cuarto, estar sin un cuarto biti zelo reven
valer de tres al cuarto nič vreden ne biti
cuarto sobre cuarto do zadnje pare
cuartos pl denar
los cuartos traseros zadnje noge (mul itd.)
hacer cuartos razčetrtiti; denar si narediti, obogateti
hacer cuartos Ku na akord delati
tener cuatro cuartos imeti denar
valer cuatro cuartos smešno poceni biti
tener buenos cuartos biti krepak (postaven)

flirtati glagol
1. (izkazovati seksualni interes) ▸ flörtöl, kacérkodikRada flirta z drugimi moškimi. ▸ Szívesen flörtöl más férfiakkal.
Sedela sta na kavču, se veliko smejala, ves čas flirtala in se dotikala. ▸ A kanapén ültek egymás mellett, sokat nevettek, miközben egyfolytában flörtöltek és gyakran egymáshoz értek.

2. (biti naklonjen čemu) ▸ flörtöl, kacérkodikKlub študentov zato ne flirta z nobeno izmed političnih opcij. ▸ Az egyetemisták klubja ezért nem kacérkodik egyetlen politikai opcióval sem.
Z igralstvom je flirtal že v študentskih letih in po slovesu od aktivnega športa mu televizijskih ter filmskih ponudb ni manjkalo. ▸ A színészettel már egyetemista korában is kacérkodott, az aktív sportolás befejezése után pedig hírnevének köszönhetően sok tévés és filmes felkérést kapott.
Laburisti so ga hitro obtožili, da flirta z angleškim nacionalizmom. ▸ A munkáspártiak hamar megvádolták azzal, hogy az angol nacionalizmussal kacérkodik.

3. (o nevarnosti) ▸ kacérkodik, szembenézEnajst minut nogometnega obračuna so gostje flirtali s pravim ponižanjem. ▸ A futballmeccs tizenegy percében a vendégeknek igazi megaláztatásban volt részük.
On je vrhunski igralec, ki vedno flirta z nevarnostjo. ▸ Kitűnő játékos, aki folyton a veszéllyel kacérkodik.

4. (izzivalno se obnašati) ▸ flörtöl, kacérkodik, kokettál
Svet gleda nanjo kot na uspešen fotomodel, ki zna na ukaz flirtati s kamero. ▸ A világ sikeres fotómodellnek tartja, aki utasításra képes kacérkodni a kamerával.

nečak samostalnik
(sin brata ali sestre) ▸ unokaöcsMoj dom je tukaj, moj dom je moja družina, starša, enajst bratov in sestra ter nečaki. ▸ Nekem itt van az otthonom, az otthonom a családom, a szüleim, a tizenegy testvérem és az unokaöcséim.

prèč

pojdi preč! va-t-en!
vas je daleč preč le village est très loin d'ici
ura je enajst preč il est onze heures passé

ten [ten]

1. pridevnik
deset

ten times bigger desetkrat večji
ten times as casy desetkrat laže
it is ten to one that... deset proti ena (po vsej priliki, zelo verjetno) je, da...
he will be ten next month deset let bo star prihodnji mesec

2. samostalnik
desetica; desetka; desetorica; desetina, desetero; desetak; deseta ura

by tens, in tens (v skupinah) po deset, vsakih deset, na desetine
the ten of spades pikova desetka
the upper ten (thousand) gornjih deset tisoč, aristokracija
it's a quarter past ten ura je četrt na enajst

ur|a² ženski spol (-e …)

1. (dnevni čas) die Tageszeit
ob tej uri um diese Tageszeit
ob katerikoli uri zu jeder Tageszeit, zu jeder Tages- und Nachtzeit
v opoldanskih urah so um Tagesmitte
v poznih nočnih urah zu nachtschlafender Zeit
ob vsaki uri zu jeder Tagesstunde; zu allen Stunden

2. del dneva: die -stunde (dopoldanska Vormittagsstunde, jutranja Morgenstunde, nočna Nachtstunde, duhov Geisterstunde, Drudenstunde, Stunde der Gespenster)
ob pozni nočni uri zu vorgerückter Nachtstunde
ob tej uri (sedaj) zur Stunde

3.
ob kateri uri? um welche Zeit?

4.
koliko je ura? wie spät ist es?, [wieviel] wie viel Uhr ist es?
povedati, koliko je ura die Uhrzeit sagen

5.
ura je tri/štiri/pet/enajst es ist drei/vier/fünf/elf Uhr, es ist drei/vier/fünf/elf

ventitré

A) agg. triindvajset:
compiere ventitré anni dopolniti triindvajset let
oggi è il giorno ventitré danes smo triindvajsetega

B) m f
le ventitré enajst zvečer
nel '23 triindvajsetega leta
portare il cappello sulle ventitré nositi klobuk po strani

zdàj

A) adv.

1. adesso, ora; poc'anzi:
ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
zdaj je bil tu era qui poc'anzi

2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

3. (poudarja zahtevo) ora:
zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

7. zdaj ko ora che, dal momento che:
zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj ali nikoli ora o mai più
mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
kaj pa zdaj? e ora?
za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
že zdaj fin d'adesso
zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!

ἕν-δεκα, οἱ, αἱ, τά num. indecl. enajst; οἱ ἕνδεκα(sc. ἄνδρες) enajsteri možje, ki so nadzorovali ječe in izvrševali telesne kazni.

ἑνδεκά-κλῑνος 2 (κλίνη) enajst ležišč obsegajoč.

ἑνδεκά-πηχυς, υ, gen. -εος enajst vatlov dolg.

παρ-ίημι (gl. ἵημι) I. act. in pass. 1. doli spuščam, παρείθη μήρινθος ποτὶ γαῖαν nit je padla na zemljo; naslonim πλευρόθεν πλευρὰν παρεὶς ἔκειτο tesno se oklenivši matere; pren. odpenjam, popustim, utrudim, slabim (-iti), τὸ κέαρ omehčam; pass. zleknem se poleg koga, utrudim se, παρειμέναι utrujene, zleknjene. 2. a) mimo puščam κλύδων' ἔφιππον; puščam noter (v kaj) εἰς, ἐπὶ τὴν Ἑλλάδα, εἰς τὴν ἀκρόπολιν; pren. μὴ παριῶμεν εἰς τὴν ψυχήν, ὡς ne prepuščajmo se misli, da; b) o času: pustim, da poteče, mine, ἕνδεκα ἡμέρας παρέντες μετὰ τὴν ἐξέλασιν enajst dni po odhodu; c) zamudim, zanemarjam καιρόν, ne brigam se za kaj τινός, ne omenjam τὰ αὐτῶν πλέω, pozabim θεσμῶν οὐδέν, izpustim οὐδὲν ἔθνος, zamolčim ἔπος. 3. a) dovolim, dopustim, prepustim, τοῖς βροτοῖς σαυτοῦ ὄνειδος ne daj ljudem povoda, da te sramote, z inf. ναυαρχέειν τινί prepuščam poveljevanje na morju, παρῆκεν ὥστε φράσαι; μὴ παρῇς τὸ μὴ οὐ φράσαι ne obotavljaj se povedati; b) ἐμαυτόν τινι zaupam se komu, obupam nad seboj. II. med. 1. prosim koga česa τοῦτο ὑμῶν παρίεμαι, οὐκ ἂν παρείμην nikomur ne bom prigovarjal. 2. priznam παριέμεσθα κακῶς φρονεῖν.