doubler [duble] verbe transitif podvojiti; preganiti; podložiti (obleko); iti, peljati (quelque chose mimo česa); automobilisme prehite(va)ti; figuré pomnožiti, ojačiti, zvišati; théâtre nadomeščati (v igri); film sinkronizirati; marine objadrati, pluti okoli; technique dublirati; typographie (pomotoma) dvojno staviti; verbe intransitif dvojno, dvakratno narasti, podvojiti se
doubler un acteur nadomestovati igralca
doubler une classe ponavljati razred
doubler en fer okovati z železom
doubler le pas podvojiti korak; figuré truditi se z večjo vnemo
doubler un cap objadrati rt
doubler une voiture prehiteti (drug) avto
défense de doubler! prehitevanje prepovedano!
doubler quelqu'un (familier) izdati koga
doubler de fourrure podložiti s krznom
doubler de valeur podvojiti se v vrednosti
mes impôts ont doublé davki so se mi podvojili
Zadetki iskanja
- doubly [dʌ́bli] prislov
dvojno; lažno, napačno
to deal doubly igrati na dve strani - dúbl (fr. double)
1. neskl. prid. dvojen
2. prisl. dvojno - dvȍjačno prisl. dvojno: lov je dvojačno drag lov je dvojno ljub
- dvȍjāko prisl. dvojno, na dva načina: o tome se može dvojako misliti
- dvojìnōm prisl. dvakrat, dvojno: sad mu je dvojinom milija; što je neko načelo prostije, to je dvojinom više potrebno dokazivati ga
- two-fold [tú:fould]
1. pridevnik
dvojen, dvakraten
2. prislov
dvojno, dvakratno - two-ply [tú:plai] pridevnik
dvojno, dvakratno tkan (spleten); sestavljen iz dveh žic, iz dveh niti - вдві́чі (удві́чі) присл., dvákratno prisl., dvójno prisl.
- вдвое dvakrat, dvojno;
в. больше dvakrat toliko;
в. меньше pol toliko - вдвойне dvojno, dvakratno
- подві́йно присл., dvójno prisl.
- biconcave [baikɔ́ŋkeiv] pridevnik
bikonkaven, dvojno vbokel - biconvex [baikɔ́nveks] pridevnik
bikonveksen, dvojno vzbokel - bigamus 3 (hibrid iz bis in γαμεῖν) dvojno oženjen (omožena): Eccl.
- binūbus -ī, m (bis in nūbere) dvakrat oženjeni, dvojno oženjeni, dvoženec: Cass.
- bipatēns -entis (bi in patēre) dvojno odprt: portae V. odprta dvojna vrata, tecta V. dvorane z odprtimi dvojnimi vratnicami.
- bisonus 3 (bis in sonāre) dvojno zveneč, doneč, dvozvonek: Serv.
- bivius 3 (bi in via) dvopoten, razpoten: fauces V. vhodi v soteske z obeh strani, calles Val. Fl.; subst. bivium -iī, n
1. dvopotje, razpotje, razkrižje: Plin., Fl., cum ad bivia consisteres L., in bivio portae V. (ena pot vodi do obale, druga stran od morja).
2. pren.
a) dvojna pot = dvojen način, dvojno sredstvo: bivium... nobis ad culturam dedit natura: experientiam et imitationem Varr., in bivio distineatur amor O. (o ljubezni do dveh deklet).
b) bivium Pythagorae Aus. Pitagorovo razkrižje, t.j. črka Y (littera Pythagorae), s katero je Pitagora baje primerjal dvojno pot življenja: pot kreposti in pot pregreh. - cartolas ženski spol množina dvojno sedlo