Franja

izraelski pridevnik
1. (o državi Izrael in Izraelcih) ▸ izraeliPovezane iztočnice: izraelski šekel

2. v zgodovinskem kontekstu (o staroveškem območju Palestine in Hebrejcih) ▸ izraeliJožef je izhajal iz rodu izraelskega kralja Davida. ▸ József Dávid izraeli király nemzetségéből származott.
David je kmalu po tem slavnem dejanju postal izraelski kralj, ki ga je kasneje nasledil sin Salomon. ▸ Nem sokkal e híres tett után Dávid lett Izrael királya, akit később fia, Salamon követett.Po dvesto letih in mnogih bitkah je Kanaan postal izraelsko kraljestvo pod izraelskim kraljem Davidom. ▸ Kánaán kétszáz év és számos csata után Izraeli Királyság lett Dávid izraeli király uralkodása alatt.

kdáj² adv.

1. (izraža dejanje v nedoločnem času) già; mai; ancora; una volta:
pridi še kdaj vieni ancora a trovarci
kdo bi bil kdaj pomislil na to chi l'avrebbe mai pensato
zdi se mi, da sem ga kdaj že videl credo di averlo già visto

2. kdaj kdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora, una volta... poi; un'altra volta; talvolta:
v hotelu je po sto, kdaj tudi po dvesto gostov nell'albergo ci sono cento, talvolta duecento ospiti

3. kdaj pa kdaj (izraža ponavljanje v časovnih presledkih) ogni tanto, di tempo in tempo:
take reči se kdaj pa kdaj primerijo queste cose possono accadere ogni tanto
lepa je kot le kdaj è bellissima

mark|a¹ ženski spol (-e …) die Mark (ena marka : eine Mark, 100 mark hundert Mark)
finska marka Finnmark
nemška marka Deutsche Mark
bankovec za pet/sto/dvesto/tisoč mark der Fünfmarkschein/Hundertmarkschein/ Zweihundertmarkschein/Tausendmarkschein
kovanec za eno marko/pet mark das Markstück, Einmarkstück/Fünfmarkstück
znesek v markah der Markbetrag

nō

A) avv.

1. ne:
anzi che no iron. precej
certamente no, proprio no seveda ne
come no, perché no seveda, kajpada
forse (che) sì, forse (che) no morda, morebiti
no certo, no di sicuro, no e poi no ne pa ne, seveda ne
più no che sì verjetno ne
se no sicer
accennare, dire, fare di no odbiti, zavrniti
pare di no zdi se, da ni res
speriamo di no upajmo, da ni res, da se to ne zgodi

2. ne:
ma no! kaj res? ali res? (izraža začudenje, nejevero)

3. ne (v holofrastični funkciji):
sì e no morda, kvečjemu
sì o no? da ali ne?
vogliamo andare o no? ali gremo?

4. kajne? (v vprašalnih stavkih):
te l'ho detto, no?, di non preoccuparti kajne, da sem ti rekel, naj te ne skrbi?

B) m

1. ne; zavrnitev, odklonitev:
dire un no chiaro e tondo odločno zavrniti
essere, stare tra il sì e il no omahovati, biti neodločen

2. glas proti:
ci sono stati duecento sì e cento no dvesto glasov je bilo za, sto proti

nuotare

A) v. intr. (pres. nuōto)

1. plavati:
nuotare a crawl, sul dorso, a farfalla, a rana plavati kravl, hrbtno, metuljčka, prsno
nuotare come il piombo šalj. slabo plavati, ne znati plavati
nuotare nell'aria pren. leteti

2. ekst. plavati:
nuotare nell'abbondanza, nell'oro plavati v izobilju, valjati se v zlatu
nuotare nel miele uživati, vdajati se nasladam, užitkom
nuotare nel sangue biti krvoločen
nuotare nel sudore biti do kože prepoten

B) v. tr. plavati:
nuotare i duecento metri plavati dvesto metrov

plávati (-am) imperf.

1. nuotare:
plavati dvesto metrov nuotare i duecento metri

2. navigare; ekst. correre, volare, vagare, errare; diffondersi:
v daljavi plava jadrnica in lontananza naviga un veliero
po nebu plavajo oblaki le nubi corrono per il cielo
pogled mu plava po vrhovih il suo sguardo vaga sulle cime montane
zvonjenje plava čez dolino il suono delle campane si spande per la valle

3. nuotare, galleggiare:
les na vodi plava il legno galleggia sull'acqua

4. pren.
plavati v blaženosti, veselju gongolare
plavati v denarju, v izobilju avere soldi a palate, nuotare, sguazzare nell'abbondanza
plavati v solzah essere in lacrime
plavati v maščobi nuotare nel grasso

5. pren. confondersi, impappinarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avtomobil plava l'auto slitta
pren. plavati v krvi nuotare nel sangue
pren. plavati proti toku andare controcorrente
pren. plavati v oblakih avere la testa fra le nuvole
šport. plavati kravl, metuljček nuotare crawl, a farfalla

pred prep.

I. (s tožilnikom, z enklitično obliko osebnega zaimka)

1. (izraža premikanje k) davanti a, dinnanzi a, innanzi:
stopiti pred javnost presentarsi al pubblico
položiti knjigo predenj mettergli il libro davanti
pred zoro innanzi l'alba

2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a, prima di:
postaviti koristno pred prijetno anteporre l'utile al dilettevole

II. (z orodnikom)

1. (izraža položaj na sprednji strani česa) davanti a, innanzi a:
čakati pred gledališčem aspettare davanti al teatro
stati pred ogledalom stare davanti allo specchio
pren. odgovornost pred zgodovino responsabilità davanti alla storia

2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a:
zmagala je Francija pred Brazilijo in Nemčijo ha vinto la Francia davanti a Brasile e Germania

3. (izraža čas, do katerega dejanje sega) prima di, avanti, sotto:
vstaja pred zoro si alza prima dell'all'alba
pred božičem, veliko nočjo, pred izpiti sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami

4. (izraža čas, ki je minil) fa; prima:
Prešeren se je rodil pred dvesto leti il Prešeren nacque duecent'anni fa
zdaj je obrtnik, pred tem je bil učitelj adesso fa l'artigiano, prima insegnava

5. (izraža pričakovano) davanti a:
lepa prihodnost je pred teboj hai un bell'avvenire davanti a te

6. (izraža kaj negativnega, čemur se je treba izogibati) davanti a, da:
zavarovati pred mrazom difendere dal freddo
skrivati pred radovedneži nascondere davanti ai curiosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
peljati dekle pred oltar condurre la fanciulla all'altare
imeti kaj pred nosom avere qcs. davanti al naso
avtobus, vlak mu je ušel pred nosom l'autobus, il treno gli è scappato davanti il naso
pred očmi se mi megli mi sento male, mi si annebbia la vista
biti pred vrati (zima, izpit) essere alle porte
pred kratkim di recente, recentemente, poco fa, ultimamente
ekst. pred očmi sottocchio
imeti pred očmi avere sottocchio
pred smrtjo in extremis
ure pred svitom ore antelucane

rekórd (-a) m

1. šport. record, primato:
doseči rekord conseguire un record
izboljšati rekord migliorare, battere un record
postaviti rekord stabilire un record
priznati rekord omologare un record
državni, osebni, svetovni rekord primato nazionale, personale, mondiale
rekord v teku na dvesto metrov il record dei duecento metri

2. pren. record:
napovedati filmu blagajniški rekord prevedere per una pellicola incassi record

rimski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o antičnem Rimu in Rimljanih) ▸ rómaiMed rimskimi gladiatorji je najbolj znano ime Spartaka, pastirja in pozneje pomožnega rimskega vojaka. ▸ A leghíresebb római gladiátor Spartacus, aki pásztorból lett római segédcsapatban szolgáló katona. Rimski zgodovinar Svetonij je vojno opisal kot najtežji spopad, s katerim se je soočil Rim po punskih vojnah pred dvesto leti. ▸ Suetonius római történetíró a háborút a kétszáz évvel korábbi pun háborúk óta a legsúlyosabb konfliktusként írta le.
Cezar je vojake plačeval iz lastnih finančnih virov, vendar je legijo pozneje priznal tudi rimski senat. ▸ Caesar a saját pénzéből fizette a katonákat, de a légiót később a római szenátus is elismerte.
V rimski mitologiji je bil Neptun bog morja, enakovreden grškemu Pozejdonu. ▸ A római mitológiában Neptunusz a tenger istene volt, a görög Poszeidónnak felelt meg.
Sopomenke: rimljanski
Povezane iztočnice: rimska mitologija, rimska doba, rimski čas, rimska država, rimska cesta, rimsko kopališče

2. (o mestu Rim) ▸ római
3. (o Italiji) ▸ rómaiKonec minulega leta je rimska vlada dala dovoljenje za trenutno največji gradbeni načrt v Evropi. ▸ Tavaly év végén a római kormány zöld utat adott Európa jelenleg legnagyobb építési projektjének.
Narodne in jezikovne manjšine v Italiji so sicer že prej imele svojega predstavnika v rimski vladi. ▸ Olaszország nemzeti és nyelvi kisebbségeinek korábban is volt képviselője a római kormányban.
4. v zgodovinskem kontekstu (o Svetem rimskem cesarstvu) ▸ német-római, rómaiTudi Marija Terezija je bila le rimska cesarica. ▸ Mária Terézia is csak egy római császárné volt.
V zahvalo je papež Karla Velikega okronal za rimskega cesarja, s čimer se je dediščina antičnega rimskega cesarstva povezala z germanskimi (frankovski) kralji. ▸ Hálából Nagy Károlyt a pápa római császárrá koronázta, és ezzel összekapcsolta az ókori Római Birodalom örökségét a germán (frank) királyokkal.

rodíti (-ím)

A) perf., imperf.

1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

3. pren. procurare, portare, dare:
tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
PREGOVORI:
kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
PREGOVORI:
pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa

διακόσιοι 3, ion. διηκόσιοι [Et. iz -κάτιοι, kor. k'm̥t, gl. ἑ-κατόν] dvesto.

ἐπί [Et. sor. lat. ob iz opi, gršk. ὄπι(σ)θεν, ὀπίσσω] A adv. gori, sem(kaj), pri tem, nato, povrhu, ἐπὶ δέ razen tega; za imenom ἔπι. B praep. I. z gen. 1. kraj. a) na vprašanje kje? pri, na, v, poleg, pred, vpričo, ἐπὶ γῆς na zemlji NT, ἐπὶ νηῶν, ἐπ' ὤμων φέρω, ἐπὶ τοῦ προαστείου v predmestju, ἡ ναῦς ἐπ' ἀγκυρέων ὁρμεῖ ladja je na sidrih zasidrana, ἐπὶ τῶν πηγῶν pri studencih, ἐφ' ἵππων na konjih, αἱ ἐπὶ Λήμνου νῆσοι poleg Lemna ležeči otoki, τὰ ἐπὶ Θρᾴκης pokrajine na meji Trakije, ἐπὶ μαρτύρων pred pričami, ἐπὶ προσπόλου μιᾶς naslanjajoč se na eno služkinjo; tako pri glagolih mirovanja εἶναι, μένειν, καθῆσθαι, ἑστάναι, κατακεῖσθαι, μένω ἐπὶ τούτων zadovoljen sem s tem; ἐπὶ νόσου ἔχεται ἡ πόλις se nahaja v stiski, ἐπὶ ξυροῦ ἀκμῆς gl. ἀκμή; ἐπὶ στόματος v ustih, ἐπὶ βάτου na mestu, kjer se govori o trnu, εὐχὴν ἔχοντες ἐφ' ἑαυτῶν imeli so obljubo na sebi, ἔρχομαι ἐπὶ νεφελῶν prihajam na (po) oblakih NT; b) na vprašanje kam? pri glagolih premikanja: v, na, proti, ἔφευγε ἐπὶ Σάρδεων proti Sardam, ἐπὶ γῆς καταπίπτω, ἐφ' ἵππων βάντες, ἐρύω νῆα ἐπ' ἠπείροιο na suho, ἡ ἐπὶ Βαβυλῶνος ὁδός proti Babilonu, ἐπὶ κλίνης βεβλημένος ležeč na postelji; pren. ἐπὶ σφέων αὐτῶν βαλόμενοι so vzeli stvar sami nase, αἱ ἐπὶ τούτου πράξεις čini, ki nameravajo to (ki merijo na to). 2. čas. za časa, za vlade, ob, med, ἐπ' εἰρήνης za časa miru, ἐπὶ Κροίσου ἄρχοντος za Krezove vlade, οἱ ἐφ' ἡμῶν naši sodobniki, ἐπὶ τῶν ἡμετέρων προγόνων za časa naših prednikov, ἐπ' ἐμοῦ ob mojem času, ἐπὶ τῆς τραπέζης med obedom, ἐπὶ ποτηρίου med pitjem, ἐπὶ κινδύνου za časa nevarnosti, ἐπὶ τῶν πράξεων pri delu. 3. pren. a) da označi vzrok, povod ali svrho: po, od, s posredovanjem, pod zaščito, zaradi, ἐπὶ τούτου οὔνομα τίθεμαι imenujem po, ὄνομα γίγνεταί μοι ἐπί τινος imenujem se po kom, ἐπὶ τοῦδε zaradi sledečega dejstva, ἡ ἐπ' Ἀνταλκίδου εἰρήνη ki se je sklenil z A. posredovanjem, ἐπ' ἀληθείας οὐδεμιᾶς proti vsaki resnici; b) da označi vodstvo: črez, nad, οἱ ἐπὶ τῶν πραγμάτων uradniki, ki opravljajo državne posle, οἱ ἐπὶ τῶν ὅπλων vrhovni poveljniki hoplitov, ἐφ' οὗ ἐτάχθημεν črez kar smo bili postavljeni; ὁ ἐπὶ τοῦ κοιτῶνος komornik NT, ἐπὶ πολλῶν σε καταστήσω črez veliko te postavim NT, οἱ ἐπί τινος nadzorniki, predstojniki česa; c) distributivno: ἐπὶ τεττάρων po štirje, ἐφ' ἑνός po eden, posamezno, drug za drugim, ἐφ' ἑαυτοῦ zase (nezavisno, samostojno), αὐτὴ ἐφ' ἑαυτῆς sama zase (sama na sebi), σιγῇ ἐφ' ὑμείων tiho zase, ἐπ' ἑωυτῶν διαλέγονται govorijo svoj poseben jezik, οἰκέω, εἰμὶ ἐπ' ἐμαυτοῦ prebivam sam, sem nezavisen, samostojen; ἐπὶ κέρως na krilu, drug za drugim, ἐπὶ μετώπου na čelu, v sprednji vrsti, ἐγένοντο τὸ μέτωπον ἐπὶ τριακοσίων v ospredju je bilo 300 mož, τοῖχος ἦν ἐπὶ ὀκτὼ πλίνθων τὸ εὖρος je bil osem opek širok; z ozirom na, gledé na, ἐπὶ τῶν ἀδελφῶν, αἰσθάνομαι, ὁράω ἐπί τινος vidim na (pri) kom, ἐπὶ πολλῶν ὁράω na mnogih zgledih (slučajih), τὸ ἐφ' ἑαυτῶν προορώμενοι kar se njih tiče, svojo zasebno korist; d) adverbialno: ἐπ' ἴσης enako, na isti način, ἐπ' ἴσης ἔχει nekaj je v ravnotežju, ἐπὶ τῆς ἀληθείας v resnici, οὐδ' ἐπὶ σμικρῶν λόγων niti najmanj, εἶπον ἐπὶ ὅρκου rekel sem pod prisego ἐπ' ἐξουσίας neovirano, svobodno, ἐπὶ σπουδῆς = σπουδαίως. II. z dat. 1. kraj. a) na vprašanje kje? na, pri, v, ob, poleg, blizu, ἐπὶ χθονί na zemlji, ἐπὶ τοῖς ὅπλοις v taboru, ἐπὶ θύραις pri vratih, ἐπὶ τῷ δεξιῷ κέρᾳ na desnem krilu, ἐπὶ τελευτῇ τοῦ βίου γίγνομαι (εἰμί) sem blizu smrti, ὄγχνῃ ἐπ' ὄγχνῃ hruška za hruško (dozori); ἐπὶ Τροίᾳ πέργαμα grad v Troji, ἐπὶ τῇ χώρῃ v deželi, οἰκέω ἐπὶ θαλάττῃ ob morju, ἐπὶ τούτῳ poleg, razen tega, ἐπὶ τούτοις nato, zatem, ἐπί τινί εἰμι sem za kom, οἱ ἐπὶ πᾶσιν zadnja četa, οἱ ἐπὶ τούτοις oni, ki so za njimi; b) na vprašanje kam? proti, na, nad, ἐπὶ γαίῃ κάππεσεν, ἐπὶ γῇ na zemljo; ἐκβαίνω ἐπὶ ῥηγμῖνι na obal, ἐπὶ φρεσὶ θῆκε v srce; posebno v sovražnem zmislu: ἔχω ἵππους, ἵημι βέλος ustrelim na, ὁρμάομαι ἐπί τινι grem nad koga, συνίστημί τινα ἐπί τινι naščuvam koga proti komu, μηχανάομαί τι ἐπί τινι, μάχη ἐστὶ ἐπί τινι boj je proti komu. 2. čas. po, med, pri, (takoj) nato, ἐπὶ νυκτί ponoči, ἐπὶ τῷ δείπνῳ pri, med obedom, ἐπὶ τῇ κύλικι pri kozarcu, ἐπὶ τούτῳ nato, ἀεὶ ἐπ' ἤματι vsak dan, dan na dan, vedno, ἐπ' ἐξεργασμένοισι ἥκω po dovršenih činih, ἐπὶ τούτοις nato, zatem, ἐπὶ συντελείᾳ τῶν αἰώνων na koncu sveta (= ko so se dopolnili časi) NT. 3. pren. a) da označi vzrok, povod, svrho, smoter: zaradi, za, vsled, iz, po, zavoljo, z ozirom na, zlasti pri glagolih, ki izražajo duševno stanje, npr. ἀλγέω, γελάω, θαυμάζω, πάσχω, χαίρω ἐπί τινι; ἐπὶ τούτῳ (τούτοις) v ta namen, v to svrho, ἐπὶ μιῇ αἰτίᾳ iz enega vzroka, ἐπὶ τῷ κέρδει zaradi dobička, ἐπί σοι πολλὰ ἔπαθον zavoljo tebe sem mnogo trpel, ἐπὶ νίκῃ za zmago, za stavo, ἐπὶ τῷ λέγει τάδε; čemu pravi to? ἐπὶ χάρμῃ za boj, ἐπὶ δηλήσει da bi škodoval, v pogubo, ἐπ' ἀγαθῷ v korist, ἐπὶ διαβολῇ τῇ ἐμῇ da bi me obrekoval, ἐπὶ πίστει zavoljo vere NT, μανθάνω ἐπὶ τέχνῃ zaradi umetnosti, ἡ ἐπὶ τοῖς πεπραγμένοις ἀδοξία sramota (zavoljo) preteklih dogodkov, ἐπὶ τοῖς ἠγγελμένοις vsled tega poročila, ἐπ' ἀρωγῇ da bi pomagal, ἐπὶ θανάτῳ v znak smrtne obsodbe, ἐπὶ μισθῷ za plačilo; ἐπ' ἀργύρῳ za denar, ἐπί τινι ἀθλεύω borim se komu na čast, ἐπὶ Λεωνίδῃ ἑστάναι Leonidu na čast, ἐπὶ Πατρόκλῳ πέφνεν, λέγω ἐπί τινι govorim (umrlemu) na čast; ἐφ' ἡμῖν εἰρηκὼς κυρεῖ o nas je to govoril, τὰ ἐπί σοι κακά tvoja nesreča, νόμον τίθημι ἐπί τινι z ozirom na koga, za koga, καλέω ἐπ' ὀνόματι πατρός imenujem po očetu; ζάω ἐπί τινι živim od česa; b) pod pogojem, ἐπὶ τοῖσι αὐτοῖσι pod istimi pogoji, ἐφ' ᾧ (τε) pod tem pogojem, da, ἐφ' οἷς = ἐπὶ τούτοις, ἅ, ἐπὶ τούτοις pod temi pogoji:; c) pomenja ceno: za, po, ἐπ' οὐδενί za nobeno ceno, ἐπὶ πόσῳ ἄν τις δέξαιτο koliko bi pač kdo dal? ἐπὶ μεγάλοις τόκοις (δανείζω) na visoke obresti; d) naznanja vrsto ali red: φόνος ἐπὶ φόνῳ umor za umorom, πήματ' ἐπὶ πήμασιν nesreča za nesrečo, ἄλλα τε πολλ' ἐπὶ τῇσι razen teh, ἐπὶ τῷδε ἀνέστη za njim, ἀνίσταμαι, ἀγορεύω ἐπί τινι nastopim, govorim za kom, ἐπὶ τούτῳ razen tega, τὰ ἐπὶ τούτοις bodočnost, ἐπὶ πᾶσι πάρειμι povsod; e) izraža predstojništvo, odvisnost, poslovanje: οἱ ἐπὶ τούτοις ὄντες ki so imeli nadzorstvo nad njimi, ἐπὶ τοῖς πράγμασίν εἰμι vodim državne posle, ἐπ' αὐτῷ ποιῶ spravim pod njegovo oblast, ἐπὶ τῷ ἀδελφῷ εἰμί sem v bratovi oblasti, sem njemu podložen, ἐπ' ἐμοί ἐστιν v moji moči je, od mene je zavisno, τὸ ἐπ' ἐκείνοις εἶναι kar se njih tiče, kolikor je bilo to od njih zavisno, ὁ λόγος ἐπὶ τῷ δήμῳ narod ima o tem govoriti. III. z accus. 1. kraj. na vprašanje kam? a) v, na, k, (tja) do, βαίνω ἐπὶ πύργον, ἀναβαίνω ἐπὶ τὸ ὄρος, ἀναπηδῶ ἐπὶ τοὺς ἵππους na konje, σεύομαι ἐπ' οἴκους, εἶμ' ἐπὶ ναῦν k ladji, ὁδὸς φέρει ἐπὶ Σοῦσα drži v Suze, καλέω ἐπὶ δεῖπνον na obed, ἐπὶ δεξιά, ἐπί δόρυ na desno, ἐπ' ἀριστερά, ἐπ' ἀσπίδα na levo; λέγω ἐπί τινα h komu, ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω polagoma, počasi; včasih tudi pri glagolih mirovanja (= εἰς): ἐπέστη ἐπὶ τὰς θύρας obstal je pri vratih, πάρειμι ἐπὶ τὸν τάφον; ἐκ τοῦ ἐπὶ θάτερα od druge (nasprotne) strani; b) preko, črez, skozi, ἐπ' ἐννέα κεῖτο πέλεθρα, παρετέτατο ἡ τάφρος ἐπὶ δώδεκα παρασάγγας, ὁράω, λεύσσω, πλέω ἐπὶ πόντον; δράκων ἐπὶ νῶτα δαφοινός po hrbtu, κλέος πάντας ἐπ' ἀνθρώπους med vsemi ljudmi razširjena; c) proti, nad, εἶμι, πολεμέω, στρατεύω ἐπί τινα, βασιλεύω ἐπί τινα kraljujem nad kom NT. 2. čas. do, za, ἐπ' ἠῶ εὕδω do zore, ἐπὶ χρόνον τινά (za) nekaj časa, ἐπὶ δηρόν za dolgo, ἐπὶ πολὺν χρόνον za dolgo časa; ἐφ' ὅσον dokler, ἐπὶ πλεῖον dalje NT, ἐπὶ δέκα ἔτη deset let. 3. pren. a) pri določilih mere ali števila: okoli, do, približno, ἐπὶ διηκόσια do dvesto, ἐφ' ὅσον kakor daleč, kolikor, ἐπὶ τόσον do te velikosti, ἐπὶ μακρόν, ἐπὶ πολύν daleč tja; b) izraža namen: v, na, po, ἐπὶ ἔργα τράποντο pričele so delati, εἶμι ἐπὶ θήραν pojdem na lov, ἐπ' αὐτό γε τοῦτο πάρεσμεν ravno zaradi tega smo prišli semkaj, ἐπὶ πᾶν ἔρχομαι, ἀφικνοῦμαι vse poskusim; εἶμι ἐπὶ βοῦν pojdem po vola, πέμπω ἐφ' ὕδωρ pošljem po vodo, ἐπὶ φορβὴν ἐξέρχομαι grem si iskat hrane, ἐπὶ τὸν Κέρβερον καταβαίνω da pripeljem Kerbera; c) adverbialno: ἐπὶ στάθμην po merilni vrvi, ἐπ' ἴσα enako, neodločeno (o bitki), ἐπὶ πλεῖον οὐκ ἀκήκοα več nisem slišal, ἐπὶ τὰ γελοιότερα ἐπαινέω porogljivo, τὰ ἐπί σε kolikor se tebe tiče, τἀπὶ τὴν κόρην kar se tiče deklice, ὡς ἐπὶ τὸ πολύ večinoma.

ὑπέρ, v anastrofi ὕπερ, ep. ὑπείρ [Et. sor. ὑπό, ὑπέρα; nem. (der) obere, lat. super, supernus (iz s + upero-)] A adv. poet. v obrambo (sc. γῆς Sof. Ant. 518); še več, še bolj (NT 2 Kor. 11. 23). B praep. I. z gen. 1. krajevno na vprašanje kam? in kje? a) črez, nad, na στέρνον ὑπὲρ μαζοῖο, οἱ Σικελοὶ οἱ ὑπὲρ τῶν ἄκρων na višinah, τὸ οὖρος τὸ ὑπὲρ τῆς Τεγέης ki se dviga nad Tegejo, στῆ δ' ὑπὲρ κεφαλῆς nad glavo (pri glavi), χιτωνίσκους ἐνδεδύκεσαν ὑπὲρ γονάτων nad koleni so bili oblečeni v; b) onkraj, onostran ὑπὲρ πόντου, ὑπὲρ Χερρονήσου. 2. pren. a) za, v obrambo, v korist ὑπὲρ νεῶν τεῖχος ποιήσασθαι, μάχομαι, κινδυνεύω, βοηθέω, θνῄσκω, λέγω ὑπέρ τινος, ἐκατόμβην ῥέζω ὑπέρ τινος; εἰμὶ ὑπέρ τινος sem na strani koga NT; b) namesto (v imenu) koga ἀποκρίνομαι, ἐρωτάω, προλέγω, αἰσχύνομαι ὑπέρ τινος; c) zavoljo, zaradi αἰτιᾶται ἐμὲ ὑπὲρ τὸῦ πολέμου, εὐδαιμονίζω τινὰ ὑπέρ τινος, φοβέομαι, φροντίζω, δίκαν δίδωμι ὑπέρ τινος; d) pri λίσσομαι ὑπέρ τινος; ὑπὲρ τοῦ z inf.: zato, da; e) (= περί) o αἴσχε' ἀκούω ὑπὲρ σέθεν, διαλέγομαι ὑπέρ τινος, τὰ λεγόμενα ὑπέρ τινος; f) bolj nego, nad τὰν ἔκπαγλα τιμᾷς ὑπὲρ πασᾶν πόλεων. II. z acc. nad, preko, črez, onkraj 1. kraj.: ὑπείρ ἅλα κίδναται ἠώς, ὑπὲρ ὦμον ἀριστερὸν ἤλυθ' ἀκωκή; βαδίζω ὑπὲρ Πύλας, ὑπὲρ γῆν nad zemljo, οἰκέω ὑπὲρ Ἑλλήσποντον. 2. čas.: ὑπὲρ τὰ στρατεύσιμα ἔτη γέγονα prekoračil sem leta, ki so vojaščini podvržena; včasih = pred ὁ ὑπὲρ τὰ Μηδικὰ πόλεμος. 3. pri določilih mere in pri števnikih: a) črez, nad, več (bolj) nego, ὑπὲρ δύναμιν črez moč, ὁ φιλῶν πατέρα ὑπὲρ ἐμέ bolj kot mene NT, ὑπέρ ἄνθρωπον φρονέω več si domišljam nego bi si kot človek smel, ὄνομα ὑπὲρ τοὺς πολλοὺς ἔχω imam ime, ki nadkriljuje druge; εἴ τι ὑπὲρ τὴν ἑαυτοῦ φύσιν ἀκούει ako kaj sliši, kar presega njegove zmožnosti (moči); ἔπεσον ὑπὲρ διακοσίους ἄνδρας padlo je nad dvesto mož, ὑπὲρ ἥμισυ nad polovico; b) proti: ὑπὲρ μοῖραν (μόρον, αἶσαν) proti usodi (zoper usodo), ὑπὲρ θεόν proti božji volji, ὑπὲρ τὴν ἀξίαν proti zaslugi, ὑπὲρ τὴν ἐλπίδα proti pričakovanju.