Franja

chiērico m (pl. -ci)

1. klerik, duhovnik

2. ekst. ministrant; cerkovnik

churchman [čə́:čmən] samostalnik
pripadnik (anglikanske) cerkve; duhovnik

clerc [klɛr] masculin duhovnik; pisar, (odvetniški, notarski) kanclist; učenjak, strokovnjak; intelektualec

maître masculin clerc pisarniški predstojnik
n'être pas clerc en la matière (familier) izjaviti se za nekompletnega
faire un pas de clerc (figuré) polomiti ga, zmotiti se, (figuré) kozla ustreliti

clergyman množina clergymen [klə́:džimən] samostalnik
duhovnik (zlasti anglikanski)

clergyman's sore throat vnetje glasilk

cleric [klérik]

1. pridevnik (clerically prislov)
duhovniški

2. samostalnik
duhovnik, far, pop

clēricus -ī, m (clērus) duhovnik, svečenik: Eccl.

clérigo moški spol duhovnik

clérigos menores minoriti

clerk¹ [kla:k ameriško klə:k] samostalnik
arhaično duhovnik, cerkvenik; učenjak; tajnik; pisar, uradnik, -nica; knjigovodja
ameriško prodajalec, -lka, trgovski pomočnik

confidential (ali signing) clerk prokurist
šaljivo clerk of the weather sv. Peter
head (ali chief) clerk glavni knjigovodja
clerk of the works upravitelj javnih del

clero moški spol duhovščina, kler; duhovnik

clero regular redovnik
clero secular svetni duhovnik

corbeau [kɔrbo] masculin

1. krokar; vieilli duhovnik, far; lakomen, brezvesten človek

2. oporni kamen (ki štrli iz zida)

le corbeau croasse krokar kraka
noir comme un corbeau zelo črn, zelo temno rjav

cura moški spol župnik, dušebrižnik; domače duhovnik

cura castrense vojaški kaplan, kurat
cura ecónomo (župnijski) vikar
cura párroco župnik

curate [kjúərit] samostalnik
kurat, duhovnik, kaplan, vikar

défroqué, e [defrɔke] masculin bivši menih, duhovnik; féminin bivša nuna, redovnica

desservant [dɛsɛrvɑ̃] masculin vikar; namestni, pomožni duhovnik; duhovnik, ki opravlja bogoslužje v kaki cerkvi

divine² [diváin]

1. pridevnik (divinely prislov)
božanski, božji

divine service bogoslužje

2. samostalnik
teolog
pogovorno duhovnik

duhóven -vna m svećenik, sveštenik, duhovnik

dúja m, zval. dûjo, dújo m, zval. dûjo ljubk. duhovnik, duhoven

ecclesiast [iklíziæst] samostalnik
(rare) duhovnik; član določene cerkve

ecclesiastic [ikli:ziǽstik]

1. pridevnik
cerkven

2. samostalnik
duhovnik

ecclesiastico

A) agg. (m pl. -ci) cerkven; duhovniški

B) m duhovnik, klerik