Franja

ȉndje prisl. dial., zastar. drugje: to se može naći i indje

otherwhere [ʌ́ðə(h)wɛə] prislov
poetično drugje, drugam

деі́нде присл., drugjé prisl., kjér kóli prisl., drugàm prisl.

aliubī, adv. (alis in ubi) kje drugje: Sen. ph., Plin., Dig.; aliubi — aliubi Varr., Sen. rh., Sen. ph., Plin. tu — tam, al. — al. — al. Plin., aliubi atque aliubi Sen. ph., Plin. tu in tam, zdaj tu, zdaj tam, na različnih krajih.

elsewhere [élswɛə] prislov
nekje drugje, drugod; drugam

outlier [áutlaiə] samostalnik
kdor ali kar je na zunanji strani; kdor ne stanuje v mestu, kdor se vozi na delo od drugje
geologija z erozijo ločen sloj

sonstwo, sonst wo kje drugje; kdovekje

umquartieren nastaniti drugje

woanders kje drugje, kam drugam

alpinistično prislov
(o alpinizmu) ▸ alpinista módon, alpinista módszerrel
Bolj alpinistično je, če prost vseh vodnikov in nasvetov premaguješ stene po lastnem preudarku. ▸ Sokkal inkább alpinista módszer, ha túravezetők és tanácsok nélkül, saját belátásod szerint mászod meg a falakat.
Na Triglav razen alpinistično ni možno drugje kot tam, kjer so poti. ▸ A Triglavra csak a kijelölt utakon lehet felmenni, azokon kívül azonban csak alpinista módszerekkel lehet megmászni hegyet.

anders

1. drugače - denken, reden, aussehen misliti drugače, govoriti drugače, izgledati drugače

2. drugačen (der Fall liegt anders primer je drugačen, ich bin anders jaz sem drugačen)

3. drug (wer anders kdo drug, jemand anders kdo drug, wo anders drugje, wie anders drugače; sich anders besinnen/überlegen premisliti si)

another [ənʌ́ðə] zaimek & pridevnik
drug, drugačen; še eden

one after another drug za drugim
another and another vedno več
he's a fool, you're another on je norec in ti tudi
I'll wait another day or two počakal bom še nekaj dni
just such another prav takšen
many another marsikateri drugi
one another drug drugega, vzajemno
that's another pair of shoes, that's another thing altogether (ali entirely) to je nekaj čisto novega (drugega)
will you take another piece izvoli(te) še en košček
another place drugje
one from another, from one another drug od drugega
it's one thing to promise, another to perform lahko je obljubiti, težje izpolniti
to take for one another zamenjati drugega z drugim
another time drugič
wait for another hour počakaj še eno uro
not another word! niti besede več!
one thing with another drugo z drugim
yet another? še eden?

archiātros (archiātrus) -ī, m, nav. archiāter -trī, m (gr. ἀρχίατρος) prvi zdravnik na ces. dvoru ali kje drugje, višji zdravnik, zasebni (telesni) zdravnik: Aug., Cod. Th., Cass.

autre [otr] adjectif drug; drugačen; drugi

d'un autre côté z druge strani
de l'autre côté na drugi strani, onkraj
autre part drugje
d'autre part z druge strani, od drugod
de part et d'autre z obeh strani
il n'y a d'autre remède que ... ni drugega sredstva, kot da ...
une autre fois, un autre jour drugikrat, enkrat drugič
d'autres fois druge krati, drugače, sicer
l'autre fois zadnjič, zadnjikrat
l'autre jour ondan, onkrat, pred kratkim, nedavno
en d'autres temps druge krati, sicer
de temps à autre od časa do časa, tu pa tam
tant d'autres toliko drugih
qui d'autre? kdo drugi (pa)? koga drugega (pa)?
quelqu'un d'autre nekdo drugi
tout autre vsak drugi
aucun autre, nul autre, personne (d') autre noben drug
nous autres, nous partons mi gremo
à d'autres! (familier) to pripoveduj(te) komu drugemu!
entre autres (choses) med drugim
l'un ... l'autre eden ... drugi
l'un et l'autre eden kot drugi, oba
c'est (tout) l'un ou (tout) l'autre ali eno ali drugo, srednjega ni
ni l'un ni l'autre ne eden ne drugi
l'un l'autre eden drugega, med seboj
l'un dans l'autre eno z drugim, v celem
d'un jour à l'autre iz enega dneva v drugega
aimez-vous les uns les autres ljubite se med seboj!
il y avait, entre autres, deux généraux, un député bili so tam, med drugimi, dva generala, en poslanec
c'est (tout) autre chose to je nekaj (čisto) drugega
parlons d'autre chose govorimo o čem drugem
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
rien (d')autre nič drugega
marcher l'un après l'autre, l'un avec l'autre l'un à côté de l'autre iti eden za drugim, eden z drugim, vštric
il n'en fait jamais d'autres on često dela take (neumnosti), ne zna narediti drugače, ne more iz svoje kože
il en sait bien d'autres on zna še kaj drugega
j'en ai vu bien d'autres to še nič ni, sem še kaj drugega videl
en voici bien d'une autre tu boste šele pogledali, se začudili
vous en verrez bien d'autres še vse drugače stvari boste doživeli
il est devenu autre postal je drugačen
autre chose est promettre, autre chose est donner obljubiti in dati je dvoje
autres temps, autres mœurs drugi časi, drugi običaji (navade)

cēterus (caeterus) 3, sg. le pri abstr. in zbornih imenih, sicer pl. cēterī (caeterī) -ae -a drugi, (pre)ostali (vselej kot naspr. k posebno poudarjenemu delu celote). V sg.: Ca., Pl., Val. Max., Suet., mihi pro cetera eius audacia ne hoc quidem mirandum videtur Ci. argentum ceterum purum..., duo pocula cum emblemate Ci., cetera Graecia N. preostali del Grčije, imperatori ceteroque exercitui L., ceterum exercitum, c. multitudo S., classis, praeda, c. populus L., c. turba H., aetas O., pars, silva V.; de cetero = sicer, drugače: Ci., Plin. = za naprej, v bodoče: Cu.; in ceterum za prihodnost: Sen. ph. V pl.: inter Siciliam ceterasque provincias hoc interest Ci., Haeduos ceterosque amicos populi Romani defenderet C. Pogosto subst.: et tu et ceteri, qui defugiunt Ci., vina ceteraque, quae in Asia comparantur Ci. vino in vse drugo; ad cetera za drugo, sicer: L. Na koncu naštevanja ali asindeton: videmus Athenis Rhodios, Lacedaemonios, ceteros ascribi Ci., ali sindeton: naves, nautas, pecuniam ceteraque Ci.; poseb. neutr. pl.: cetera ali et cetera = itd. (in tako dalje): vnde vi detrvsvs est, ceteraō ex formulā Ci., illud Scipionis...: agas asellum et cetera Ci. — Kot adv.

1. cēterum (adv. acc. neutr. sg.) kar se drugega tiče, sicer pa, za drugo, drugače, sicer: per luxum et ignaviam aetatem agunt, ceterum ingenium incultum atque socordiā torpescere sinunt S., quarum (viarum) brevior per loca deserta,... ceterum dierum erat fere decem N., foedera alia aliis legibus, ceterum omnia eodem modo fiunt L.; pogosto le prehodna členica = sicer, poleg tega, toda, vendar: qui vostram amicitiam diligenter colerent, eos multum labore suscipere, ceterum ex omnibus maxime tutos esse S., id bellum serius fuit, ceterum prope libertas amissa est L., bellum nondum erat, ceterum belli causa certamina serebantur L. Pesn. v istih pomenih adv. acc. pl. cētera = gr. τἆλλα, τὰ λοιπά: multum dissimiles, at cetera paene gemelli H., cetera Graius V.; tudi z glag.: cetera parce! V., ceu cetera nusquam bella forent V. sicer nikjer drugje; včasih tudi v prozi: vir cetera egragius L. sicer.

2. ceterō (abl. neutr. sg.) sicer pa, sicer (tudi o času): Plin.

cingō -ere, cīnxī, cīnctum

1. opasati (opasovati), prepas(ov)ati: Pl., dat teretem zonam, qua modo cincta fuit O., zonā aureā muliebriter cinctus Cu.; pogosto o orožju: (sinekdoha) ense latus cinxit O., ense latus cinctum... erat O., contentus ferro cingi latus Stat.; večinoma med.: cingi opasati se, oborožiti (oboroževati) se: Hispano cingitur gladio L. telis cingi V., cinctus ferro Cu., Suet. ali cultro venatorio Suet.; pesn. z grškim acc.: inutile ferrum (z železom) cingitur V.; abs.: cingitur ipse... in proelia Turnus V.; od tod: in alia militia cinctus Icti. drugje vpisan kot vojak; subst. cīnctī -ōrum, m sodniki v službi (naspr. discincti): Sid.; pren.: cingitur arcanis Saturnia... venenis Val. Fl. pripravlja se k...; occ.
a) oblačilo si prepas(ov)ati, podvez(ov)ati: cinctas resolvere vestes O., sinūs cingere Sil.; večinoma med.= podvez(ov)ati se: cingitur, certe expedit se Pl., cincta coniunx Dialis O., ut (latus clavus) sit paullum cinctis submissior Q., Gabino ritu (cinctu) cinctus L. (gl. cīnctus), cincta ritu Dianae O., puer alte cinctus H., cingi fluxore cinctura Suet., linteo cinctus Icti.; pesn. z grškim acc.: cinctaeque ad pectora vestes bracchia docta movent O. v obleki, visoko pod prsmi prepasani, podvezani.
b) ovi(ja)ti, (o)venčati, (o)kititi, obda(ja)ti: Val. Max., Col., Sil., muralique caput summum cinxere corona Lucr., c. aram coronis O., cincta ara cypresso O., c. tempora floribus Cat., pampino H., ramis, lauro V., myrto O., spicis Tib., cui tempora circum aurati bis sex radii fulgentia cingunt V., de tenero cingite flore caput O., cinxerat... barbara vitta comas O., lauro cinge volens, Melpomene, comam H., Gorgonis os cinctum anguibus Ci., ora Medusae Gorgonis anguineis cincta... comis O., flammis cingor V., (infantem filium) Germanicum appellavit cinxitque cunctis fortunae principalis insignibus T., anuli cingunt lacertos Mart.

2. pren. obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati), obkoliti (obkoljevati), okleniti (oklepati): tellus oras maris undique cingens Lucr., collem cingit palus, colles cingunt oppidum, flumen... paene totum oppidum cingit C., oppida fossae cingebant silvae V., campum collibus cingebant silvae V., cinxerunt aethera nimbi V., mediu diem cinxerunt tenebrae Sen. tr.; v pass.: Auct. b. Afr., Cu., urbe portus ipse cingitur, insula duobus portubus cincta Ci., quod moenibus cingebatur T., (insula) cingitur tribus milibus (pasuum) Plin. meri 3000 korakov v obsegu; voj. obrambno obda(ja)ti, kriti, (za)varovati: castra vallo L., hiberna vallo pedum IX et fossā pedum XV C. utrditi, urbem moenibus V., muris urbem, oppida muris O., domos muris Val. Fl., portas aggere Stat., segetem saepibus O., moenia flammis (s stražnimi ognji) V., equitatus latera cingebat C., equites cornua cinxere L., c. ultimum agmen validā manu Cu., universas copias plaustris Front.; pren.: diligentiusque urbem religione quam ipsis moenibus cingitis Ci.; occ.
a) (o poslušalcih) obstopati koga, obsipati koga: non enim coronā consessus vester cinctus est, ut solebat Ci.
b) kot spremljevalec ali zaščitnik koga obda(ja)ti, spremljati, biti v spremstvu koga, iti s kom: Vell., Sil., Cl., regi praetor Achaeorum et unus ex purpuratis latus cingebant L. kralja sta spremljala, latera regis duo filii iuvenes cingebant L., latus sancti cingit tibi turba senatus O., cinctăque adest virgo matrum nuruumque catervā O., ne egredientes in publicum (histriones) equites Romani cingerent T.
c) pesn. kak kraj obkrožati, obiti: cycni coetu cinxere polum V. c terrā syrtim Lucan., longa per extremos pomeria fines Lucan.
č) pesn. bivati ob čem: lacum Bycen c. Val. Fl.
d) (sovražno) obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), obstopiti (obstopati), zaje(ma)ti: urbem coronā ali omnibus copiis L., urbem obsidione V., ne murus quidem cingi potest C., Geticis si cingar ab armis O., c. domum undique Cu., hostium copias Front.; pren.: Sicilia undique cincta periculis Ci.
e) drevesa krog in krog (o)lupiti, da se posušijo: arbores Ulp. (Dig.), silvam Dig.

drugám adv. ➞ drugje (na drugo mesto) altrove, in altro luogo:
iti drugam andare altrove

dvoumnost samostalnik
1. (nejasnost) ▸ kétely, kétértelműségDejal je še, da je sporazum usklajen in odpravlja vsa vprašanja, ki so v preteklosti dopuščala dvoumnosti in različne interpretacije. ▸ Elmondta, hogy a megállapodást egyeztették és minden olyan részletet kiküszöböltek, amelyek a múltban kételyeket ébresztettek és eltérő értelmezéseket tettek lehetővé.

2. (dvoličnost) ▸ képmutatás
Podobno kot drugje mora OZN tudi tu zakrpati prepad, ki ga je za seboj pustila dvoumnost mednarodne politike. ▸ Ahogy másutt, az ENSZ-nek itt is át kell hidalnia a szakadékot, amelyet a nemzetközi politika képmutatása hagyott maga után.

en v, na, pri, ob; od; za; proti; iz; z

en la calle na ulici
en casa doma
en otro lugar (kje) drugje
en Madrid v Madridu
en todas partes vsepovsod
la comida está en la mesa obed je na mizi
beber en un vaso piti iz kozarca
fumar en pipa kaditi iz pipe
en verano poleti
en breve v kratkem
en fin končno
de día en día od dneva do dneva
de cuando en cuando od časa do časa
besar en la frente poljubiti na čelo
vender en 10 pesetas prodati za 10 peset
apreciar en mucho visoko ceniti
en broma v šali, za šalo
en serio resno
en favor de v korist, na ljubo
en voz alta glasno
en voz baja tiho
le conocí en el andar spoznal sem ga po hoji
terminar en un vocal končati se na samoglasnik
fértil en granos bogat z žitom
creer en Dios verovati v boga
en efecto dejansko
en particular posebno, zlasti
en secreto skrivaj
en silencio molče
en vano zaman

éterniser [-nize] verbe transitif ovekovečiti (son nom svoje ime); zavlačevati v nedogled (le débat debato)

s'éterniser trajati celo večnost, vleči se v nedogled; ostati dolgo časa (chez quelqu'un pri kom); ovekovečiti se, postati nesmrten
nous ne pouvons pas nous éterniser ici, on nous attend ailleurs ne moremo večno ostati tu, čakajo nas drugje