Franja

Zadetki iskanja

  • baža:
    iste baže vom gleichen Schlag
    druge baže vom anderen Schlag
  • céha1 (-e) f pog. conto, (conto della) bicchierata; pog.
    plačevati ceho za druge pagare per gli altri
  • čas|i moški spol množina die Zeit (iz starih časov aus alter Zeit; v njegovih časih zu seiner Zeit); Zeiten množina (hudi schlechte, zli böse, mračni finstere, negotovi unsichere; v svojih najboljših časih in seinen besten Zeiten); privzdignjeno: Zeitläuf(t)e množina
    |
    prejšnje čase in früheren Zeiten
    prihodnji časi kommende/künftige Zeiten
    stari časi die Vorzeit
    dobri stari časi die gute alte Zeit
    kot v starih časih wie in alten Tagen
    na svete čase alle Jubeljahre
    že vse večne čase seit ewigen Zeiten
    za vse večne čase für Zeit und Ewigkeit
    zadnje čase neuerdings
    od davnih časov seit undenklicher Zeit
    |
    časi se spreminjajo die Zeiten ändern sich
    drugi časi, druge navade andere Zeiten, andere Sitten
  • črtna koda stalna zveza
    (strojno berljiva predstavitev podatkov) ▸ vonalkód
    Na podlagi črtne kode je mogoče ugotoviti ceno in druge podatke o izdelku. ▸ A vonalkód alapján megállapítható a termék ára és egyéb adatai.
    Vse zabojnike za mešane odpadke bomo opremili s črtno kodo in sledili volumen ustvarjenih odpadkov. ▸ Minden vegyes hulladékgyűjtő tartály vonalkóddal lesz ellátva, és a keletkezett hulladék mennyiségét nyomon követik.
  • delav|ec [é] moški spol (-ca …)

    1. der Arbeiter (kvalificiran/nekvalificiran gelernter/ungelernter), -arbeiter (cestni Straßenarbeiter, fizični Handarbeiter, gozdni Forstarbeiter/Waldarbeiter, gradbeni Bauarbeiter, iz druge države Fremdarbeiter, izposojeni Leiharbeiter, ki dela na akord Akkordarbeiter, ki opravlja delo na domu Heimarbeiter, kmetijski Landarbeiter, kvalificirani Facharbeiter, ladjedelniški Werftarbeiter, mezdni Lohnarbeiter, mladi Jungarbeiter, na prisilnem delu Zwangsarbeiter, neprijavljeni Schwarzarbeiter, odrski Bühnenarbeiter, pomožni Hilfsarbeiter, pri zemeljskih delih Erdarbeiter, pri najtežjih delih Schwerstarbeiter, pri tekočem traku Fließbandarbeiter, priložnostni Gelegenheitsarbeiter, pristaniški Dockarbeiter, Hafenarbeiter, Kaiarbeiter, železnica progovni Streckenarbeiter, ročni Handarbeiter, sezonski Wanderarbeiter, Saisonarbeiter, skladiščni Lagerarbeiter, tovarniški Fabrikarbeiter)

    2. der -helfer (gradbeni Bauhelfer, pastoralni Pfarrhelfer/Seelsorgehelfer, socialni Sozialarbeiter/Sozialhelfer)

    3. (moč) die -kraft (pisarniški Bürokraft, pomožni Hilfskraft, prosvetni/šolski Lehrkraft, strokovni Fachkraft, priložnostni Aushilfskraft), die Arbeitskraft

    4. (ustvarjalec) der -schaffende (ein -r) (filmski Filmschaffender, kulturni Kulturschaffender)

    5.
    bančni delavec der Bankkaufmann
    pomožni delavec der Handlanger
    delavec, zaposlen v podjetju der Werkangehörige
    (delovni človek) der Werktätige
    prevoz delavev der Personenwerksverkehr
    soodločanje delavev v podjetju die betriebliche Mitbestimmung
    zbor delavev die Belegschaftsversammlung/Betriebsversammlung
    delavci množina Arbeitskräfte/ die Arbeiterschaft
    sezonski delavci množina Saisonarbeitskräfte
  • denga samostalnik
    medicina (bolezen) ▸ dengue betegség
    okužen z dengo ▸ dengue betegséggel fertőzött
    prenašati dengo ▸ dengue betegséget terjeszt
    virus denge ▸ dengue vírus
    mrzlica denge ▸ dengue-láz
    Trenutno potekajo programi za razvoj cepiva proti dengi, ki naj bi pokrivali vse štiri serotipe. ▸ Most folynak a dengue betegség elleni védőoltás kifejlesztését célzó programok, melyek mind a négy típust lefedik majd.
    Denga včasih vpliva na številne druge sisteme v telesu, bodisi samostojno ali skupaj s klasičnimi simptomi mrzlice denge. ▸ A dengue betegség néha számos más rendszer működésére is kihat a szervezetben, akár önmagában, akár a dengue-láz klasszikus tüneteivel együtt.
    Klasifikacija Svetovne zdravstvene organizacije leta 2009 mrzlico denga razvrsti v dve skupini: nezapleteno in hudo. ▸ Az Egészségügyi Világszervezet 2009-ben két típusra osztotta a dengue-lázat: szövődménymentes és súlyos típusra.
    Denga se lahko prenese tudi prek okuženih izdelkov iz krvi in prek darovanja organov. ▸ A dengue fertőzött vérkészítmények és szervátültetés útján is terjedhet.
    Običajno so ljudje, ki so okuženi z virusom denga, brez simptomov (80 %) ali pa kažejo le blage simptome, kot je vročina brez zapletov. ▸ A dengue vírussal fertőzött emberek általában tünetmentesek (80%) vagy olyan enyhe tüneteket produkálnak, mint a szövődménymentes láz.
    Sopomenke: mrzlica denga
  • drug2 (-a, -o)
    drug drugega …/druga druge …/drugo drugega … einander (pomagati drug drugemu/druga drugi einander helfen; ne poznati drug drugega einander nicht kennen; sovražiti drug drugega einander hassen); s predlogi: -einander (brez ohneeinander, čez/prek übereinander, figurativno durcheinander, do zueinander, gegeneinander, aneinander, iz auseinander, k zueinander, med untereinander, mimo nebeneinander, na aufeinander, aneinander, nad übereinander, nasproti gegeneinander, o übereinander, voneinander, ob aneinander, umeinander, okoli/okrog umeinander, po umeinander, nacheinander, durcheinander, pod untereinander, poleg/zraven nebeneinander, pred voreinander, pri beieinander, proti/zoper gegeneinander, skozi durcheinander, v ineinander, vpričo voreinander, z miteinander, za füreinander, nacheinander, hintereinander, zueinander, umeinander)
    drugega na drugega zložiti: aufeinander, übereinander
    drugega k drugemu aneinander
    drugega pod drugega untereinander
    drug od drugega voreinander
    drug za drugim [hintereinanderher] hintereinander her, nacheinander
    biti drug nad drugim [übereinanderliegen] übereinander liegen, [übereinanderstehen] übereinander stehen (podobne zloženke so možne z mnogimi drugimi glagoli : [übereinanderliegen] übereinander liegen, [untereinanderliegen] untereinander liegen, [hintereinanderfahren] hintereinander fahren …)
    drug/eden za drugim einer um den anderen
    | ➞ → eden za drugim, ➞ → med seboj, ➞ → vzajemno
  • drúg, drugáčen autre, différent

    drug drugega l'un l'autre
    drug drugemu l'un à l'autre, réciproquement, mutuellement
    drug drugemu si pomagati s'entraider, s'aider l'un l'autre (ali les uns les autres, mutuellement)
    drug drugemu škoditi se nuire réciproquement
    drug z drugim l'un avec l'autre, ensemble
    postati drugega mnenja changer d'avis
    obleči drug suknjič changer de veston
    nič drugega rien d'autre
    nihče drug personne d'autre
    to je nekaj drugega c'est autre chose, c'est une autre affaire
    med drugim entre autres (choses)
    drugi kraji (časi), druge navade (šege) autres pays (temps), autres mœurs
  • drúg (-a -o)

    A) adj.

    1. altro:
    druge izbire ni non c'è altra scelta
    zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare

    2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
    poizkusiti na drug način provare in un altro modo

    3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
    šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi

    4. pog. (tuj) altro, estraneo:
    na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
    pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
    zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
    z drugimi besedami in altre parole
    biti drugih misli cambiare idea
    pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
    PREGOVORI:
    drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. altro:
    mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
    želite še kaj drugega? desidera altro?
    (pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.

    2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
    drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare

    3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
    bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
    odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
    pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
    pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
    ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
    reči med drugim dire fra l'altro
    PREGOVORI:
    kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso
  • drug|a ženski spol (-e) anders; etwas anderes; andere Töne
    druga je/ čisto druga pa je es ist etwas (ganz) anderes, es ist anders
    ni druge es geht nicht anders
  • drugač|en (-na, -no)

    1. anders, andersartig, [andersgeartet] anders geartet; (drug) ein anderer

    2. (odstopajoč od) mnenja, nazori: abweichend; (drugačne vrste) verschiedenartig; (nenormalen) abartig; (druge vrste) artfremd; (homoseksualen) anders, pogovorno: andersherum

    3. poročilo: [anderslautend] anders lautend

    4. (razlikujoč se) verschieden (od kraja do kraja örtlich verschieden); (spremenjen) verändert

    5.
    drugačnega …/ drugačne … anders-
    (spola andersgeschlechtlich, barve kože andersfarbig, vere andersgläubig, mnenja/prepričanja andersgesinnt)
    |
    takšni in drugačni solche und solche
    biti drugačen anders geartet sein, aus der Reihe tanzen, aus der Art schlagen
  • drúg(i) -a, -o second; other, another

    drúgi dan v mesecu the second
    drúgi (naslednji) dan next day
    drúgi najboljši second best
    2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
    drúgi razred second class
    Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
    nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
    vsak drúgi one in two
    vsak drúgi dan every second (ali other) day
    eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
    drúga dva the other two, the two others
    na drúgi strani (figurativno) on the other hand
    drúgi pot (drugič enkrat) some other time
    drúgi po velikosti second biggest, second largest
    eden drúgega one another, each other, mutually
    eden in drugi both (of them)
    bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
    drugi (ostali) the other
    kabina 2. razreda second-class cabin
    nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
    eno z drúgim one with the other
    nič drúgega nothing else
    biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
    to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
    imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
    za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
    biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
    to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
    vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
    napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
    pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
    igrati drúgo violino to play second fiddle
    on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
    eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
    postati drúgega mnenja to change one's mind
    potovati v 2. razredu to travel second-class
    stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
    med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
    nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
    ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
    spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks
  • drúgi (-a -o)

    A) num.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
    Filip II. Filippo II
    v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

    2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
    žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
    hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

    3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
    oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

    4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
    na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
    po drugi strani d'altra parte

    5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
    en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
    upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

    6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
    imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je moj drugi jaz è il mio alter ego
    blago iz druge roke merce di seconda mano
    pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
    evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
    pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
    pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
    film. drugi plan secondo piano
    sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
    mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
    drugi glas voce seconda
    šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
    šport. druga postava squadra di rincalzo
    hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. secondo (-a):
    drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
    avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

    2. eden ... drugi altro (-a):
    eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
    eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
    eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

    3. eden ... drug altro (-a):
    bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
    hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
    padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro
  • dvígati (-am) | dvígniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. sollevare, alzare, levare:
    dvigati tovor sollevare un peso
    dvigniti zastavo alzare la bandiera
    dvigniti sidro levare l'ancora

    2. (delati, narediti kaj višje) alzare

    3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
    dvigati cene aumentare i prezzi
    kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese

    4. prelevare, ritirare:
    dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
    dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio

    5. ekst. sollevare:
    dvigati narod v upor sollevare il popolo

    6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
    dvigati preplah creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dvigati glavo alzare la testa
    pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
    dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
    pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
    pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
    pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
    pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
    pren. dvigniti roke gettare la spugna
    dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
    voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
    lov. dvigati divjad stanare la selvaggina

    B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
    dim se dviga il fumo si alza
    letalo se dviga l'aereo decolla

    2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
    nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta

    3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
    v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
    kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
    živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
    dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
    dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese
  • dvodomen pridevnik
    1. (o političnem telesu) ▸ kétkamarás
    dvodomni parlament ▸ kétkamarás parlament
    dvodomna skupščina ▸ kétkamarás közgyűlés
    dvodomni kongres ▸ kétkamarás kongresszus
    dvodomni sistem ▸ kétkamarás rendszer

    2. botanika (o rastlini) ▸ kétlaki
    dvodomna rastlina ▸ kétlaki növény
    dvodomna trajnica ▸ kétlaki évelő növény
    dvodomno drevo ▸ kétlaki fa
    Hmelj je dvodomna rastlina, to pomeni, da so ene rastline samo ženske in druge samo moške. ▸ A komló kétlaki növény, ami azt jelenti, hogy külön vannak hím- és nőivarú egyedek.
  • emigracija samostalnik
    1. (izseljevanje) ▸ emigráció, kivándorlás
    politična emigracija ▸ politikai emigráció
    ekonomska emigracija ▸ gazdasági emigráció, gazdasági kivándorlás
    povojna emigracija ▸ háború utáni emigráció
    množična emigracija ▸ tömeges emigráció
    val emigracijekontrastivno zanimivo emigrációs hullám
    Politično nasilje in socialne razmere so sprožili emigracije v Avstralijo in Severno Ameriko. ▸ A politikai erőszak és a társadalmi körülmények idézték elő az Ausztráliába és Észak-Amerikába irányuló kivándorlást.

    2. (življenje v tujini) ▸ emigráció
    oditi v emigracijo ▸ emigrációba vonul
    prisiliti v emigracijo ▸ emigrációba kényszerül
    živeti v emigraciji ▸ emigrációban él
    vrniti se iz emigracije ▸ emigrációból visszatér
    Tam je Brecht režiral drame, ki jih je napisal med emigracijo v ZDA. ▸ Brecht ott drámákat rendezett, amelyeket az USA-ban töltött emigrációja alatt írt.
    Nasprotoval je fašizmu in zato živel v emigraciji. ▸ Ellenezte a fasizmust, ezért emigrációban élt.

    3. (izseljenci) ▸ emigráció, emigránsok, kivándoroltak
    politična emigracija ▸ politikai emigránsok
    ekonomska emigracija ▸ gazdasági kivándorlók
    slovenska emigracija ▸ szlovén emigráció
    kubanska emigracija ▸ kubai emigráció
    Slovenska emigracija do konca druge svetovne vojne pravzaprav ni imela pomembnejših časopisov. ▸ A szlovén emigrációnak a II. világháború végéig tulajdonképpen nem volt jelentősebb újságja.
    Castro je dejal, da je nakup prijateljski odziv na prijateljsko gesto ZDA, s čimer je še bolj razbesnel kubansko emigracijo v ZDA. ▸ Castro azt mondta, hogy a vásárlás barátságos lépés az USA barátságos gesztusára, amivel még jobban feldühítette az USA-ban élő kubai kivándorlókat.
  • enáčba équation ženski spol

    enačba prve, druge, tretje stopnje équation du premier, du second, du troisième degré
    rešiti enačbo résoudre une équation
  • frfotáti to flutter; to flitter; (sem in tja, metulj) to flit

    frfotáti od... do... to flit from... to...
    frfotáti od ene službe do druge to flit from one job to another
  • garancija guarantee; warranty

    z garancijo prodajno blago warranted (ali guaranteed goods) pl
    patentiran brez državne garancije patent without government guarantee
    kot garancija za to pogodbo as guarantee for (ali as security for) this agreement
    garancija proti security against, insurance against, safeguard against
    ne potrebujem (ne želim) nobene druge garancije kot Vašo besedo I want no other guarantee than your word, pogovorno your word will do for me
    ne moremo prevzeti nobene garancije we cannot assume any responsibility
    pustiti svoje dragulje kot garancijo to pawn (ali to pledge) one's jewels, to leave one's jewels in pawn
    zahteval bom dobre garancije I shall want good security
    naša moč je naša najboljša garancija proti novi invaziji our strength is our best safeguard against a new invasion
    ki ima tovarniško garancijo factory warranted
  • generácija (-e) f

    1. (rod) generazione:
    nove, prejšnje generacije le generazioni nuove, passate
    ljudje moje generacije gli uomini della mia generazione
    filialna generacija prima generazione

    2. pren. (označuje časovne spremembe pri konstrukcijskih značilnostih) generazione:
    računalniki prve, druge ..., pete generacije calcolatori elettronici della prima, seconda..., quinta generazione