ogrísti to nibble, to gnaw; to cause harm by nibbling (biting, gnawing)
zajci so ogrizli sadno drevje the hares have been nibbling at the fruit trees
otrok si je ogrizel nohte the child has been biting his nails
pes ga je ogrizel the dog bit him
Zadetki iskanja
- osípati butter; effeuiller; faire tomber (des feuilles, des pétales, des aiguilles de pin)
osipati se tomber, se détacher, (drevje) s'effeuiller, perdre ses feuilles, perdre ses aiguilles, (zrnje) s'égrener
osipati koruzo, krompir butter le maîs, les pommes de terre
veter osipa cvete le vent effeuille les fleurs
osipati pepel s cigare faire tomber la cendre de son cigare
preveč zrela pšenica se osipa le blé trop mûr s'égrène - podpírati (-am) | podpréti (-prèm)
A) imperf., perf.
1. appoggiare, sostenere, sorreggere, puntellare; agr.
podpirati sadno drevje staggiare gli alberi da frutto
2. puntellare, imbrigliare:
podpreti razpadajočo stavbo imbrigliare un edificio pericolante
3. pren. aiutare, assistere, difendere, fiancheggiare, favorire, assecondare, caldeggiare, spalleggiare, sovvenzionare, sussidiare:
finančno podpreti aiutare finanziariamente
podpirati predlog caldeggiare una proposta
podpirati napore, prizadevanja nekoga assecondare gli sforzi di qcn.
podpirati umetnost in znanost favorire le arti e le scienze
podpreti svojo trditev z argumenti addurre argomenti a sostegno della propria (mia, tua, sua...) tesi, difendere le proprie ragioni
podpirati reforme parteggiare per le riforme
B) podpírati se (-am se) | podpréti se (-prèm se) imperf., perf. refl.
1. appoggiarsi (a), sostenersi (con)
2. (pokrepčati se) rifocillarsi - póln full; (napolnjen) filled, replete; (nabit, natrpan) crammed, filled to capacity, full up, chockfull; (obilen) abundant, abounding, plentiful; (popoln, cel) whole, entire, complete
pólno prislov fully
do roba pólna čaša brimful glass (ali bumper)
pólna luna full moon
pólna jadra swelling (ali billowing) sails pl
pólna košara (škatla, žlica, čoln) a basketful (a boxful, a spoonful, a boatful)
pólna vsota the entire sum
póln ljudi full of people, crowded
do vrha póln brim-full
pólne tri ure three good hours
póln voz a cartload
s pólno paro (figurativno) at full blast
s pólno hitrostjo (at) full speed
v pólnem diru at full gallop
v pólni vrednosti at full value
s pólno pravico justly; with perfect justice
póln predsodkov prejudiced, partial, biased, arhaično prepossessed
póln veselja in high spirits, exuberant
v pólnem pomenu besede in the full sense of the word
pólno upravičen fully authorized (ali entitled)
pólno zaposlen fully employed
pólna zaposlitev full-time job, (za vse) full employment
pólno zasedeno! (v hotelu) (we are) full up!, fully booked
v knjigi je pólno napak the book is rife (ali abounds) with errors
lokal je bil pólno nabit the place was crowded (crammed full)
da bo mera pólna let us have full measure, pogovorno let's have no short measure
da bi bila nesreča pólna to make things worse
drevje je pólno the trees are laden with fruit
sod je tri četrti póln the barrel is three quarters full
na ulici je bilo pólno ljudi there was a big crowd in the street
igrati pred polno hišo gledališče to play to a full (ali a capacity) house
trajati dve pólni minuti (tri pólna leta) to last two full minutes (three whole years)
do zadnjega kotička póln full (ali filled) to capacity
delati s pólno paro to work to capacity - póln plein, rempli ; (zaseden) complet, bondé
poln idej riche en idées
polna luna pleine lune ženski spol
polna mera mesure ženski spol pleine (ali comble)
poln milosti plein de grâce
poln moči plein de vigueur, vigoureux
poln možnosti riche de possibilités
poln nevarnosti dangereux, périlleux
poln obraz visage plein (ali arrondi, replet), figure pleine (ali ronde)
polna obremenitev pleine charge ženski spol
poln do roba plein à ras bord
polna skodela écuelle ženski spol, écuellée ženski spol
polna zaposlitev plein emploi moški spol, occupation ženski spol totale
polno zaseden vlak train moški spol complet (ali bondé)
poln zavisti plein d'envie, envieux
polna žlica cuillerée ženski spol
nabito poln plein à craquer, plein comme un œuf, bondé
vse polno une grande quantité de, beaucoup de
do vrha poln ras, comble, à plein bord
na pol poln à moitié plein
pri polni zavesti en toute connaissance
s polno hitrostjo à toute vitesse
s polnimi jadri à pleines voiles
v polnem pomenu besede dans toute l'extension du mot, dans toute l'acception (ali la fome) du terme
s polno pravico de plein droit, à juste titre, à bon droit
s polnima (z obema) rokama à pieines mains
drevje je polno les arbres sont couverts (ali chargés) de fruits
dvorana je nabito polna la salle est comble (ali bondée, familiarno archicomble)
mera je polna (figurativno) la mesure est (à son) comble
biti v polnem razcvetu être en pleine floraison, être tout en fleur
biti v polnem razmahu battre son plein
biti pri polni zavesti avoir toute sa connaissance
biti polne ure sonner les heures
delati poln delovni čas travailler à plein temps
imeti polna usta (o čem) (figurativno) en avoir plein la bouche, faire le fanfaron, familiarno se faire mousser
imeti poln želodec avoir l'estomac plein, être rassasié
imeti polne žepe denarja avoir de l'argent plein les poches
imam polne roke dela j'ai du travail par dessus la tête, je suis surchargé de travail, j'ai beaucoup de besogne sur les bras
da bo mera polna pour comble - pritlíčen au rez-de-chaussée; bas, nain
pritlično stanovanje (logement moški spol au) rez-de-chaussée moški spol
pritlično drevje arbres nains - róbiti (-im)
A) imperf.
1. orlare, bordare
2. circondare
3. šport. premere sugli spigoli degli sci
4. raccontare:
debele robiti spararle, sballarle grosse
robiti jih komu fare una lavata di capo a qcn.; ribattere aspramente a qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. robiti drevje tagliare, abbattere alberi
robiti glave sovražnikom tagliare, mozzare le teste ai nemici
robiti les fare lo spigolo al legno
robiti pločevino orlare la lamiera
B) róbiti se (-im se) imperf. refl. spuntare, comparire, stagliarsi - sáden de fruits, fruitier
sadni bonboni bonbons moški spol množine aux fruits
sadno drevje arbres fruitiers
sadni kulač tarte ženski spol aux fruits
sadne konzerve conserves ženski spol množine de fruits
sadno leto année ženski spol à fruits
sadni slndoled glace ženski spol aux fruits
sadni sok jus moški spol de fruits
sadrta solata (macedorrija) salade ženski spol (macédoine ženski spol) de fruits
sadna stiskalnica pressoir moški spol à fruits
sadni škodljivci parasites moški spol množine des arbres fruitiers
sadni trg marché moški spol aux fruits
sadno vino vin moški spol de fruits
sadni vrt verger moški spol, (jardin moški spol) fruitier moški spol - sadovnjak samostalnik
(o nasadu sadnega drevja) ▸ gyümölcsös, gyümölcsöskertekološki sadovnjak ▸ ökológiai gyümölcsösopuščen sadovnjak ▸ elhagyott gyümölcsöscvetoč sadovnjak ▸ virágzó gyümölcsössadovnjak jablan ▸ kontrastivno zanimivo almásjablane v sadovnjaku ▸ almafák a gyümölcsösbendrevje v sadovnjaku ▸ fák a gyümölcsösbennasad sadovnjaka ▸ gyümölcsöszasaditev sadovnjaka ▸ gyümölcsös ültetésezasaditi sadovnjak ▸ gyümölcsöst ültetobdelovati sadovnjak ▸ gyümölcsöst művel, gyümölcsöskertet művelTraktor je namenjen za delo v vinogradih in sadovnjakih. ▸ A traktort szőlőkben és gyümölcsösökben végzett munkára tervezték.
Označili bodo rastlinske vrste in zasadili sadovnjak na južnem robu gozdne meje. ▸ Megjelölik a fajtákat és az erdőhatár déli peremén gyümölcsöst ültetnek. - sekalec samostalnik
1. (sprednji zob) ▸ metszőfogzgornji sekalec ▸ felső metszőfogPred petnajstimi leti sem kot otrok nerodno padel in si okrušil zgornji sekalec. ▸ Tizenöt éves gyermekként ügyetlenül estem és letörtem a felső metszőfogamat.spodnji sekalec ▸ alsó metszőfogsprednji sekalec ▸ elülső metszőfogpodaljšan sekalec ▸ megnyúlt metszőfogOkli so pravzaprav podaljšani zgornji sekalci in rastejo vse slonovo življenje. ▸ Az agyarak gyakorlatilag megnyúlt felső metszőfogak, és az elefánt egész életén át folyamatosan nőnek.ostri sekalci ▸ éles metszőfogKo bober grize les, se sekalci obrabljajo, a potem spet zrastejo. ▸ Amikor a hód rágcsálja a fát, a metszőfogai lekopnak, de utána újra visszanőnek.
2. (kdor podira drevje) ▸ favágó
V gozdovih dela še približno 90 sekalcev in traktoristov, voznikov in drugih delavcev. ▸ Az erdőkben még körülbelül 90 favágó és traktoros, valamint fuvarosok és más munkások dolgoznak.
Vsaj deset mesecev letno preživi tako rekoč v džungli, kjer je vodja ekipe sekalcev cedrovine. ▸ Egy év alatt 10 hónapot tölt úgyszólván a dzsungelben, ahol a cédrusfákat kitermelő favágók csapatának a vezetője. - tóča (-e) f
1. meteor. grandine:
toča pada grandina
toča je poškodovala drevje la grandine ha danneggiato gli alberi
izstreliti raketo proti toči lanciare un razzo antigrandine
2. pren. grandine, grandinata, gragnola:
toča krogel una fitta sparatoria
toča udarcev una gragnola di colpi
PREGOVORI:
po toči je pozno zvoniti tardi si viene con l'acqua quando la casa è arsa - vihár (-ja) m
1. bufera, burrasca, tempesta, temporale:
vihar besni, buči, tuli la tempesta infuria, ruggisce
vihar lomi, ruva drevje la tempesta spezza, sradica gli alberi
vihar nastane, se poleže, umiri la tempesta scoppia, si calma
kljubovati viharju affrontare, tener testa alla tempesta
orkanski vihar uragano
snežni vihar bufera di neve
tropski vihar ciclone tropicale, tifone
fiz. magnetni vihar tempesta magnetica
2. pren. (hrup, nemir; prepir) putiferio; lite
3. pren. bufera, tempesta, turbine:
vihar vojne la bufera, il turbine della guerra
4. pren. (velika mera, velika množina) subisso; pog. fracco:
vihar ploskanja un subisso di applausi
pren. vihar v kozarcu vode tempesta in un bicchier d'acqua
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta - vzgájati (-am) | vzgojíti (-ím) imperf., perf.
1. educare; ammaestrare; formare:
vzgajati in izobraževati educare e istruire
vzgajati z zgledom educare col buon esempio
zdravo vzgajati impartire una sana educazione
vzgajati bodoče strokovnjake formare i futuri quadri
2. allevare, coltivare:
vzgojiti sviloprejke allevare bachi da seta
vzgajati sadno drevje coltivare, allevare alberi da frutto - zasadíti (-ím) | zasájati (-am)
A) perf., imperf.
1. piantare:
zasaditi njivo s krompirjem piantare un campo a patate
zasaditi drevje piantare alberi
2. piantare, ficcare:
zasaditi nohte v obraz ficcare le unghie nel volto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prvi zasaditi lopato, zasaditi prvo lopato avviare, promuovere un'iniziativa
pren. zasaditi komu nož v srce trafiggere, spezzare il cuore a qcn.
B) zasadíti se (-ím se) | zasájati se (-am se) perf., imperf. refl. ficcarsi, piantarsi;
trnek se je ribi zasadil v grlo l'amo si ficcò nella gola del pesce - zímzelen botanika pervenche moški spol
zimzeleno drevje arbres moški spol množine à feuilles persistantes