Franja

Zadetki iskanja

  • ogrísti to nibble, to gnaw; to cause harm by nibbling (biting, gnawing)

    zajci so ogrizli sadno drevje the hares have been nibbling at the fruit trees
    otrok si je ogrizel nohte the child has been biting his nails
    pes ga je ogrizel the dog bit him
  • osípati butter; effeuiller; faire tomber (des feuilles, des pétales, des aiguilles de pin)

    osipati se tomber, se détacher, (drevje) s'effeuiller, perdre ses feuilles, perdre ses aiguilles, (zrnje) s'égrener
    osipati koruzo, krompir butter le maîs, les pommes de terre
    veter osipa cvete le vent effeuille les fleurs
    osipati pepel s cigare faire tomber la cendre de son cigare
    preveč zrela pšenica se osipa le blé trop mûr s'égrène
  • podpírati (-am) | podpréti (-prèm)

    A) imperf., perf.

    1. appoggiare, sostenere, sorreggere, puntellare; agr.
    podpirati sadno drevje staggiare gli alberi da frutto

    2. puntellare, imbrigliare:
    podpreti razpadajočo stavbo imbrigliare un edificio pericolante

    3. pren. aiutare, assistere, difendere, fiancheggiare, favorire, assecondare, caldeggiare, spalleggiare, sovvenzionare, sussidiare:
    finančno podpreti aiutare finanziariamente
    podpirati predlog caldeggiare una proposta
    podpirati napore, prizadevanja nekoga assecondare gli sforzi di qcn.
    podpirati umetnost in znanost favorire le arti e le scienze
    podpreti svojo trditev z argumenti addurre argomenti a sostegno della propria (mia, tua, sua...) tesi, difendere le proprie ragioni
    podpirati reforme parteggiare per le riforme

    B) podpírati se (-am se) | podpréti se (-prèm se) imperf., perf. refl.

    1. appoggiarsi (a), sostenersi (con)

    2. (pokrepčati se) rifocillarsi
  • póln full; (napolnjen) filled, replete; (nabit, natrpan) crammed, filled to capacity, full up, chockfull; (obilen) abundant, abounding, plentiful; (popoln, cel) whole, entire, complete

    pólno prislov fully
    do roba pólna čaša brimful glass (ali bumper)
    pólna luna full moon
    pólna jadra swelling (ali billowing) sails pl
    pólna košara (škatla, žlica, čoln) a basketful (a boxful, a spoonful, a boatful)
    pólna vsota the entire sum
    póln ljudi full of people, crowded
    do vrha póln brim-full
    pólne tri ure three good hours
    póln voz a cartload
    s pólno paro (figurativno) at full blast
    s pólno hitrostjo (at) full speed
    v pólnem diru at full gallop
    v pólni vrednosti at full value
    s pólno pravico justly; with perfect justice
    póln predsodkov prejudiced, partial, biased, arhaično prepossessed
    póln veselja in high spirits, exuberant
    v pólnem pomenu besede in the full sense of the word
    pólno upravičen fully authorized (ali entitled)
    pólno zaposlen fully employed
    pólna zaposlitev full-time job, (za vse) full employment
    pólno zasedeno! (v hotelu) (we are) full up!, fully booked
    v knjigi je pólno napak the book is rife (ali abounds) with errors
    lokal je bil pólno nabit the place was crowded (crammed full)
    da bo mera pólna let us have full measure, pogovorno let's have no short measure
    da bi bila nesreča pólna to make things worse
    drevje je pólno the trees are laden with fruit
    sod je tri četrti póln the barrel is three quarters full
    na ulici je bilo pólno ljudi there was a big crowd in the street
    igrati pred polno hišo gledališče to play to a full (ali a capacity) house
    trajati dve pólni minuti (tri pólna leta) to last two full minutes (three whole years)
    do zadnjega kotička póln full (ali filled) to capacity
    delati s pólno paro to work to capacity
  • póln plein, rempli ; (zaseden) complet, bondé

    poln idej riche en idées
    polna luna pleine lune ženski spol
    polna mera mesure ženski spol pleine (ali comble)
    poln milosti plein de grâce
    poln moči plein de vigueur, vigoureux
    poln možnosti riche de possibilités
    poln nevarnosti dangereux, périlleux
    poln obraz visage plein (ali arrondi, replet), figure pleine (ali ronde)
    polna obremenitev pleine charge ženski spol
    poln do roba plein à ras bord
    polna skodela écuelle ženski spol, écuellée ženski spol
    polna zaposlitev plein emploi moški spol, occupation ženski spol totale
    polno zaseden vlak train moški spol complet (ali bondé)
    poln zavisti plein d'envie, envieux
    polna žlica cuillerée ženski spol
    nabito poln plein à craquer, plein comme un œuf, bondé
    vse polno une grande quantité de, beaucoup de
    do vrha poln ras, comble, à plein bord
    na pol poln à moitié plein
    pri polni zavesti en toute connaissance
    s polno hitrostjo à toute vitesse
    s polnimi jadri à pleines voiles
    v polnem pomenu besede dans toute l'extension du mot, dans toute l'acception (ali la fome) du terme
    s polno pravico de plein droit, à juste titre, à bon droit
    s polnima (z obema) rokama à pieines mains
    drevje je polno les arbres sont couverts (ali chargés) de fruits
    dvorana je nabito polna la salle est comble (ali bondée, familiarno archicomble)
    mera je polna (figurativno) la mesure est (à son) comble
    biti v polnem razcvetu être en pleine floraison, être tout en fleur
    biti v polnem razmahu battre son plein
    biti pri polni zavesti avoir toute sa connaissance
    biti polne ure sonner les heures
    delati poln delovni čas travailler à plein temps
    imeti polna usta (o čem) (figurativno) en avoir plein la bouche, faire le fanfaron, familiarno se faire mousser
    imeti poln želodec avoir l'estomac plein, être rassasié
    imeti polne žepe denarja avoir de l'argent plein les poches
    imam polne roke dela j'ai du travail par dessus la tête, je suis surchargé de travail, j'ai beaucoup de besogne sur les bras
    da bo mera polna pour comble
  • pritlíčen au rez-de-chaussée; bas, nain

    pritlično stanovanje (logement moški spol au) rez-de-chaussée moški spol
    pritlično drevje arbres nains
  • róbiti (-im)

    A) imperf.

    1. orlare, bordare

    2. circondare

    3. šport. premere sugli spigoli degli sci

    4. raccontare:
    debele robiti spararle, sballarle grosse
    robiti jih komu fare una lavata di capo a qcn.; ribattere aspramente a qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    star. robiti drevje tagliare, abbattere alberi
    robiti glave sovražnikom tagliare, mozzare le teste ai nemici
    robiti les fare lo spigolo al legno
    robiti pločevino orlare la lamiera

    B) róbiti se (-im se) imperf. refl. spuntare, comparire, stagliarsi
  • sáden de fruits, fruitier

    sadni bonboni bonbons moški spol množine aux fruits
    sadno drevje arbres fruitiers
    sadni kulač tarte ženski spol aux fruits
    sadne konzerve conserves ženski spol množine de fruits
    sadno leto année ženski spol à fruits
    sadni slndoled glace ženski spol aux fruits
    sadni sok jus moški spol de fruits
    sadrta solata (macedorrija) salade ženski spol (macédoine ženski spol) de fruits
    sadna stiskalnica pressoir moški spol à fruits
    sadni škodljivci parasites moški spol množine des arbres fruitiers
    sadni trg marché moški spol aux fruits
    sadno vino vin moški spol de fruits
    sadni vrt verger moški spol, (jardin moški spol) fruitier moški spol
  • sadovnjak samostalnik
    (o nasadu sadnega drevja) ▸ gyümölcsös, gyümölcsöskert
    ekološki sadovnjak ▸ ökológiai gyümölcsös
    opuščen sadovnjak ▸ elhagyott gyümölcsös
    cvetoč sadovnjak ▸ virágzó gyümölcsös
    sadovnjak jablankontrastivno zanimivo almás
    jablane v sadovnjaku ▸ almafák a gyümölcsösben
    drevje v sadovnjaku ▸ fák a gyümölcsösben
    nasad sadovnjaka ▸ gyümölcsös
    zasaditev sadovnjaka ▸ gyümölcsös ültetése
    zasaditi sadovnjak ▸ gyümölcsöst ültet
    obdelovati sadovnjak ▸ gyümölcsöst művel, gyümölcsöskertet művel
    Traktor je namenjen za delo v vinogradih in sadovnjakih. ▸ A traktort szőlőkben és gyümölcsösökben végzett munkára tervezték.
    Označili bodo rastlinske vrste in zasadili sadovnjak na južnem robu gozdne meje. ▸ Megjelölik a fajtákat és az erdőhatár déli peremén gyümölcsöst ültetnek.
  • sekalec samostalnik
    1. (sprednji zob) ▸ metszőfog
    zgornji sekalec ▸ felső metszőfog
    Pred petnajstimi leti sem kot otrok nerodno padel in si okrušil zgornji sekalec. ▸ Tizenöt éves gyermekként ügyetlenül estem és letörtem a felső metszőfogamat.
    spodnji sekalec ▸ alsó metszőfog
    sprednji sekalec ▸ elülső metszőfog
    podaljšan sekalec ▸ megnyúlt metszőfog
    Okli so pravzaprav podaljšani zgornji sekalci in rastejo vse slonovo življenje. ▸ Az agyarak gyakorlatilag megnyúlt felső metszőfogak, és az elefánt egész életén át folyamatosan nőnek.
    ostri sekalci ▸ éles metszőfog
    Ko bober grize les, se sekalci obrabljajo, a potem spet zrastejo. ▸ Amikor a hód rágcsálja a fát, a metszőfogai lekopnak, de utána újra visszanőnek.

    2. (kdor podira drevje) ▸ favágó
    V gozdovih dela še približno 90 sekalcev in traktoristov, voznikov in drugih delavcev. ▸ Az erdőkben még körülbelül 90 favágó és traktoros, valamint fuvarosok és más munkások dolgoznak.
    Vsaj deset mesecev letno preživi tako rekoč v džungli, kjer je vodja ekipe sekalcev cedrovine. ▸ Egy év alatt 10 hónapot tölt úgyszólván a dzsungelben, ahol a cédrusfákat kitermelő favágók csapatának a vezetője.
  • tóča (-e) f

    1. meteor. grandine:
    toča pada grandina
    toča je poškodovala drevje la grandine ha danneggiato gli alberi
    izstreliti raketo proti toči lanciare un razzo antigrandine

    2. pren. grandine, grandinata, gragnola:
    toča krogel una fitta sparatoria
    toča udarcev una gragnola di colpi
    PREGOVORI:
    po toči je pozno zvoniti tardi si viene con l'acqua quando la casa è arsa
  • vihár (-ja) m

    1. bufera, burrasca, tempesta, temporale:
    vihar besni, buči, tuli la tempesta infuria, ruggisce
    vihar lomi, ruva drevje la tempesta spezza, sradica gli alberi
    vihar nastane, se poleže, umiri la tempesta scoppia, si calma
    kljubovati viharju affrontare, tener testa alla tempesta
    orkanski vihar uragano
    snežni vihar bufera di neve
    tropski vihar ciclone tropicale, tifone
    fiz. magnetni vihar tempesta magnetica

    2. pren. (hrup, nemir; prepir) putiferio; lite

    3. pren. bufera, tempesta, turbine:
    vihar vojne la bufera, il turbine della guerra

    4. pren. (velika mera, velika množina) subisso; pog. fracco:
    vihar ploskanja un subisso di applausi
    pren. vihar v kozarcu vode tempesta in un bicchier d'acqua
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • vzgájati (-am) | vzgojíti (-ím) imperf., perf.

    1. educare; ammaestrare; formare:
    vzgajati in izobraževati educare e istruire
    vzgajati z zgledom educare col buon esempio
    zdravo vzgajati impartire una sana educazione
    vzgajati bodoče strokovnjake formare i futuri quadri

    2. allevare, coltivare:
    vzgojiti sviloprejke allevare bachi da seta
    vzgajati sadno drevje coltivare, allevare alberi da frutto
  • zasadíti (-ím) | zasájati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. piantare:
    zasaditi njivo s krompirjem piantare un campo a patate
    zasaditi drevje piantare alberi

    2. piantare, ficcare:
    zasaditi nohte v obraz ficcare le unghie nel volto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prvi zasaditi lopato, zasaditi prvo lopato avviare, promuovere un'iniziativa
    pren. zasaditi komu nož v srce trafiggere, spezzare il cuore a qcn.

    B) zasadíti se (-ím se) | zasájati se (-am se) perf., imperf. refl. ficcarsi, piantarsi;
    trnek se je ribi zasadil v grlo l'amo si ficcò nella gola del pesce
  • zímzelen botanika pervenche moški spol

    zimzeleno drevje arbres moški spol množine à feuilles persistantes