Franja

brànīk -íka m
1. branik, utrjen prostor: neprijatelj je pokušao da zauzme ovaj branik
2. branitelj, zaščitnik, varuh: bajagi branik vjere Hristove
3. obramba: Srbi, Hrvati i Slovenci stajahu stoljećima na -u evropske kulture
4. zaslon na puški, branik
5. gozd, kjer je prepovedano pasti živino ali sekati drevje
6. odbijač: branik automobila
7. železniška zapornica

buisson [bɥisɔ̃] masculin grm; grmovje, hosta; nizko sadno drevje; v obliki piramide aranžirana jed

buisson ardent (botanique) vrsta gloga
battre les buissons goniti divjad, figuré iskati
faire, trouver buisson creux (figuré) najti gnezdo prazno; ne najti, kar smo iskali
se sauver à travers les buissons (figuré) iskati izgovore, izvijati se

búlati bûlām, bȕlati -ām (it. bollare) dial.
1. pečatiti: bulati pismo; bulano pismo
2. z žigom označevati drevje za sečnjo
3. peči mlado koruzo

jȁpičār m kdor v gozdu zaznamuje drevje, primerno za gradbeni material

lumber² [lʌ́mbə]

1. prehodni glagol
ameriško sekati drevje in žagati debla; nametati (up)
natrpati, napolniti z ropotijo (with)

2. neprehodni glagol
biti nametan, razmetan

mlàdikovina ž mlado drevje, podrast

novellus 3 (dvojni demin. k novus)

1. nov, mlad, na novo sajen, zelen (o rastl.), še nedorasel, še podrasel (naspr. vetus, vetulus): boves, iuvenci Varr., agna O., gallina Col., sues Plin., vineae Varr., arbor Ci., arbustum, vitis V., prata O., Plin. olivetum Icti. Od tod subst.
a) novellae -ārum, f mladovje = mlada drevesa, mlado drevje: Plin., Vulg.
b) novellī -ōrum, m (o živalih) mladiči, mladina, prvenci: Plin.

2. nov = ki, kar še ne obstaja dolgo: oppida L. novo osvojena, frena O., turba Tib. bodoča množica otrok (vnukov), potomstvo, miles Veg. vojaški novinec, religio Arn. ki je pravkar nastala (vzniknila), res Arn., imperium Vop.; tudi: mentes Lucr., animae Prud.

Obstgehölz, das, sadno drevo; sadno drevje

pōmifer -fera -ferum (pōmum in ferre) sadonosen, sadoroden, sadovit: arbor Mel., Plin., Front., Aug., Isid., rami Sen. tr., arva O., Sil., lignum, ligna Vulg., autumnus, annus H.; subst. pōmiferae -ārum, f (sc. arbores) sadna drevesa, sadno drevje: Plin. (17, 253).

prune² [pru:n] prehodni glagol
obrezati drevje, oklestiti (vejevje), obstriči (živo mejo)
figurativno odstraniti nepotrebno, očistiti

snowbreak [snóubreik] samostalnik
snežni usad (plaz); od snega polomljeno drevje; področje takega drevja

staggiare v. tr. (pres. staggio) agr. podpreti, podpirati sadno drevje

sudd [sʌd] samostalnik
plavajoče rastline, drevje itd. v Belem Nilu

umbra -ae, f (iz *unqs-ra, sor. z lit. ùnks-nā senca) senca

1. tema, temota, temina, temnost, mrak, mračina, mračnost: noctis V., Aurora polo dimoverat umbram V., ibant sub nocte per umbram V., ad umbram (do noči) lucis ab ortu H.; pogosto pl.: imas Erebi descendit ad umbras V. v najgloblje sence, v najgloblje temine, ab umbris infernis ad lumina surgere vitae V. iz podzemeljske sence (teme) k dnevni svetlobi, Tartara, tristes umbrae V. Tartarjeve (Tartarove) žalostne sence (temine); pesn.: celeres umbrae V. oblaki, sagitta transilit umbras V. mračne oblake, quem … immolans ingenti umbrā tegit V. s trdo smrtno temoto; pren.: (sc. Latinus) caecis se condidit umbris V. se je umaknil v skrito samoto, ut primum discussae umbrae (tesnoba, bridkost, žalost) et lux reddita menti V.

2. senca, ténja, zasenčje, senčnina: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. tr., Cels., Fl. idr., arboris Ci., arbor umbram fecit V., maiores cadunt altis de montibus umbrae V., luna incidens in umbram terrae Ci., in umbrā V. = sub umbrā H. v senci; preg.: umbras timere Ci. ep. = brez potrebe se bati; podobno: ipse meas solus, quod nil est, aemulor umbras Pr. (o ljubosumnem ljubitelju); occ. senca = temnejše barve, odtenek, (o)senčenje, starejše otenjava
a) v slikarstvu: Plin., quam multa vident pictores in umbris Ci.
b) v tkanini (tkanju), vezenini (vezenju): tenues umbrae parvi discriminis O.
c) v stavbarstvu: umbras mechanicā ratione consumit Amm. (o piramidah).

3. metaf.
a) senca = podoba, videz, predstava, utvara, sled: Varr. ap. Non., Sen. ph., Lact., gloriae Ci., libertatis Lucan., mendax pietatis umbra O., iuris umbrā et imaginibus utimur Ci., honoris T.; occ. pretveza, izgovor: Cl., sub umbrā foederis aequi servitutem pati L.
b) obramba, varstvo, zaščita, zaslomba, ščit, pribežališče, zatočišče: sub umbrā auxilii vestri L., sub umbrā Romanae amicitiae latere Ci.
c) prosti čas, brezdelje, brezdelica, mir, pokoj, spokoj: qui non in umbrā neque in artibus versatus est Ci., Veneris cessamus in umbrā O., cedat stilus gladio, umbra soli Ci. mir boju, studia in umbrā (= v učni sobi, v študijski sobi) educata T.
d) stalni spremljevalec, stalna spremljevalka: luxuriae Ci. (o plesu), gloria virtutem tamquam umbra sequitur Ci.; tako se tudi imenuje nepovabljen gost (gr. σκιά), zajedavec (zajedalec), ki kot senca spremlja povabljenega gosta: cum Servilio Vibidius, quos Maecenas adduxerat umbras H., locus est et pluribus umbris H.

4. meton.
a) senca = kar dela senco, senčn(at)e stvari, obsena, npr. α) senčnato drevje, listnato vejevje: inducite (sadite) fontibus umbras V., ingentem sustinet umbram V. vejo, ki daje senco, ruris opaci umbras falce premes V. prebujno rastoče listje (dreves na ozarah); tudi senčen (senčnat) prostor: vacuā tonsoris in umbrā H. v senčni brivnici, Pompeiā spatiare sub umbrā O. po Pompejevem hodišču (galeriji, stebrišču), umbra rhetorica Iuv. retorska šola; pl. umbrae P. F. = senčnice. β) (strelni) tul(ec), tok za puščice: Stat. γ) γα) brada, mah, puh = prva („mlečna“) brada: Cl., Stat. γβ) lasje: Petr.
b) = gr. εἴδωλον, φάσμα senca, senčna (prazna) podoba, senčna (prazna) postava (pojava, oblika), senčna slika, tenja, privid: umbram equitis Romani et imaginem videtis Ci., effigies, immo umbrae hominum, fame enecti L., dea tenuem sine viribus umbram in faciem Aeneae ornat V. zračno slepilo, megleni privid, vanae ex hostibus umbrae V. strašila, izhajajoča od sovražnikov, zastrašujoči pogledi na sovražnike, strašni prizori sovražnikov, verae umbrae V. resnico naznanjajoče sanjske podobe (prikazni); occ. senca, tenja, senčna podoba, duša, duh umrlih (pokojnikov, rajnikov): tricorpor V., Pauli Sil., ipsius umbra Creūsae visa mihi V., petam voltūs umbra curvis unguibus H. kot pošast; v pl.: Tib., Plin. idr., umbrae silentes V. sence rajnikov, umbrarum dominus ali rex (= Pluto) O., umbris exagitari Suet. od duhov, pošasti; pl. o duhu enega umrlega (ene pokojnice): cum species et umbrae insontis interempti filii agitarent L., umbrae paternae V., omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., matris agitabitur umbris O.; pl. meton. = podzemlje: fratri comes ire per umbras V., ire (fugere) sub umbras V. iti pod črno zemljo = umreti.
c) riba lipan (Salmo thymallus Linn.), imenovana tudi sciaena: Varr., O., Col., Aus.

ventis [vɑ̃ti] masculin pluriel od vetra podrto drevje

vjetròlom m (ijek.), vetròlom m (ek.)
1. od vetra polomljeno drevje
2. vetrolom, vetrobran

vȍće s
1. sadje: rano, pozno, južno, crvljivo, sušeno, trulo, zrelo, slatko, kiselo, svježe, ukuhano, kandirano voće; brati voće trgati sadje; kupiti voće pobirati sadje: tresti voće; trgovina -em trgovina s sadjem
2. sadno drevje
3. sadovnjak: čekaće nas kod Pavlova -a
4. zabranjeno voće prepovedan sad

бурелом m polomki, od viharja podrto drevje

валежник m polomki, polomljeno drevje ali vejevje, suhljad

сухостой m

1. suho drevje;

2. čas pred otelitvijo (ko krava nima mleka)