Franja

capulus -ī, m (capere)

1. rakev, krsta: Non., Serv., capuli decus Pl. (o starcu), ire ad capulum Lucr. iti pod zemljo.

2. držaj, držalo, ročaj, roč: sceptri O., aratri O. ročica, falcis Col.; occ. ročaj, držaj pri meču: Ci., O., Ap., capulo tenus abdidit ensem V., manum ad capulam referre Petr., T. položiti na; pren. „ročaj mod“ = moški spolni ud: arripio... capulum Pl. — Soobl. capulum -ī, n

1. ročaj, roč: P. F.

2. zanka: Isid.

clāvus -ī, m (gl. claudō¹)

I.

1.
a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.

2. pren.
a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).

— II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun.

clinch¹ [klinč] samostalnik
kljuka, zakov, držaj
sleng objem; besedna igra

coádă cozi f

1. rep
□ a da din coadă mahati z repom

2. pecelj, steblo

3. držaj

4. vrsta

codolo m konica (noža, meča); držaj (vilic, žlice)

cogedero moški spol roč, ročaj, držaj

corrimano m (mancorrente) ročaj; držaj (na avtobusih, tramvajih ipd.)

cubo moški spol vedro, čeber, sod; banja, kad; pesto (kolesa); tulec, cev; držaj

cubo de ordeñar molznjak (posoda)
cubo para champaña vedro za hlajenje šampanjca

člên m mest. u člénu dial. držaj: člen u kosira, svrdla, srpa

dr̀ška ž
1. držaj, ročaj, roč: drška noža, alata, sablje
2. pecelj: drška od cvijeta, lista, ploda
3. tulec: drška pera od ptice
4. uho: drška od lonca

držàjica ž držaj: držajica motike, lopate, čaše

dŕžak -ška m, mn. dŕšci dr̂žākā, dr̀žāč -áča m
1. ročaj, držaj, ročnik, držalo, nasadilo, toporišče: držak mača, motike, kašike, testije, noža; držač ugljenih četkica; držak koplja, lonca, anode, elektrode
2. pecelj: trešnje, višnje na dršcima vise
3. tulec: držak u pera od ptice

dr̀žāljka ž ročaj, držaj

dr̀žalo s držaj, ročaj, toporišče: kud je otišla sjekira, nek ide i držalo

elsa f držaj (sablje, meča)
tener la mano sull'elsa pren. biti pripravljen na obrambo ali napad

gambo m

1. steblo, pecelj:
il gambo del fiore cvetno steblo
il gambo del frutto pecelj sadeža
il gambo del fungo gobji kocen

2. držaj, držalo, ročaj; pecelj (kozarca):
il gambo del candeliere držaj svečnika

Griff, der, (-/e/s, -e)

1. mit der Hand: prijem; figurativ ein falscher Griff napaka; ein guter Griff uspešna zadeva, uspeh; einen Griff tun in seči v; etwas im Griff haben imeti v rokah, obvladati (sich se) ; fest im Griff haben trdno držati, imeti trdno v rokah

2. (Anfühlen) otip; im Griff (hart, weich usw.) na otip (trd, mehek itd.)

3. Stiel usw.: roč, ročaj, držaj, držalo, kljuka, bei Schlüsseln: obroč

haft² [ha:ft, hæft] prehodni glagol
nasaditi ročaj, držaj

Halter, der, (-s, -)

1. lastnik, imetnik; upravljalec; von Vieh: rejec;

2. (Haltegriff) držalo, držaj, ročaj

Handgriff, der, prijem; gib; rokovanje; (Griff) ročaj, držaj; mit einem Handgriff z enim prijemom/gibom; nur ein Handgriff malenkost; keinen Handgriff tun ne migniti niti s prstom