Franja

machiavel [makjavɛl] masculin brezobziren, zahrbten, zvijačen državnik

Staatsgast, der, gost države, tuj državnik

Thiers [tjɛr] (Adolphe) masculin francoski državnik in zgodovinar (1797-1877)

agilis -e, adv. agiliter (agere)

1. premičen, gibljiv, gibek, okreten, ročen: rota, remus, pollex O., classis L., aër agilior tenuiorque Sen. ph., sinistra manu agiliore Suet.

2. hiter, nagel, jadrn, uren: dea (= Diana) O., Cyllenius (= Mercurius) O., corpus Plin., corpus equi ab aspectu agile Col. že videti lahko in skočno, ag. pes, gressus Sen. tr., cursus Stat., ag. studium Stat. hitra obrt, rivus agilior (naspr. pigrior) Plin. iun., argumentatio agilior Q., agiliter praeterire pontem Amm., ut... totum spatium agilius enitatur Col.

3. pren. okreten, gibčen, živahen, čil (naspr. tardus, remissus, desidiosus): agiles viri O., oderunt agilem gnavumque remissi H., nunc agilis fio H. okreten državnik, oves agiles Col., apes sarciendo damna fiunt agiliores Col., agilis industria Col., naturā humanus animus agilis est Sen. ph., sensus, qui agiliores sunt animalibus mutis Sen. ph., ag. studium Amm.; pren.: circumvolitas agilis thyma (kakor čebela) H.

Opomba: Superl. agilissimus, agilissimē: Char., agillimus Char. in Prisc.

Alcibiadēs -is, acc. -em, redko -ēn, m (Ἀλκιβιάδης) Alkibiad, gr. moško ime.

1. Alkibiad Atenec, atenski vojskovodja in državnik, Klinijev in Dinomahin sin, Periklejev nečak, Sokratov učenec, roj. l. 450, umrl l. 404: Ci., N., Plin., Iust., Arn.

2. Alkibiad Lakedemonec, živel je v času vojne Rimljanov z Ahajci: L.

Andocidēs -is, m (Ἀνδοκίδης) Andokid, atiški govornik in državnik (v letih 468 do 394): Q.

Archȳtās -ae, m (Ἄρχύτας) Arhita iz Tarenta (ok. l.400—350), Platonov sodobnik in prijatelj, odličen filozof (pitagorejec), matematik, državnik in vojskovodja; umrl baje v brodolomu pri Matinu: Varr., Ci., H. idr. — Soobl. Archȳta -ae, m: Lact.

Ārruntius 3 (Ārrūns) Aruncij(ev), ime rim. rodu,

1. L. Arruntius Lucij Aruncij, govornik, zgodovinopisec, pomemben in značajen državnik, konz. l. 6 po Kr.; potem ko si je pri Tiberiju nakopal zavist in bil preganjan od Sejana in Makrona, si je l.37 po Kr. sam prerezal žile: Vell., Sen. rh., Sen. ph., Plin., T.; apel.: Arruntii T. ljudje (možje), kakršen je bil Aruncij.

2. sloviti zdravnik v času ces. Klavdija: Plin.; apel.: Arruntii Plin. možje, kakršen je bil Aruncij.

3. L. Arruntius Stella Lucij Aruncij Stela, nav. samo Stella, rim. pesnik v Domicijanovem času, Marcijalov in Stacijev prijatelj, konz. najbrž l.101 po Kr.: Mart., Stat., Sid.

4. Arruntius Celsus Aruncij Celz, nav. samo Celsus, rim. slovničar v času Antonina Pija: Prisc.

Asinius 3 Azinij(ev), ime rim. plebejskega rodu,

1. C. Asinius Pōlliō Gaj Azinij Polion, tudi samo Pōlliō ali Pōliō (-ōnis), Marucinec, roj. l.76, izvrsten državnik, govornik, zgodovinopisec, slovničar in kritik, ustanovitelj prve knjižnice v Rimu. Kot Cezarjev, pozneje pa Oktavijanov pristaš in zaupnik je deloval v obeh vojnah. Bil je konz. l.40, l.39 je triumfiral nad dalmatinskimi Partinci, pozneje pa se je posvečal le še znanostim; umrl je l.4 po Kr.: Ci. ep., V., H., T. idr.; pl. Asiniī Sen. ph. možje, kakršen je bil Azinij.

2. C. Asinius Gallus Gaj Azinij Gal(us), sin prejšnjega, prijatelj znanosti, napisal je spis „ Comparatio patris et Ciceronis“ ter baje zlagal tudi epigrame. Zaradi njegove prostodušnosti ga je Tiberij sovražil, l.30 ga je obsodil na smrt, ne pa tudi usmrtil. L.33 po Kr. je v ječi umrl od gladu: Sen. rh., T., Suet., Plin. iun., Gell., Asinius uterque (oče in sin) Q.

atenski pridevnik
tudi v zgodovinskem kontekstu (o Atenah) ▸ athéni

Caelius 3 Celij(ev)

I. ime rim. plebejskega rodu z rodbinama Kaldov in Rufov. Poseb.

1. L. Caelius Antipater Lucij Celij Antipater, sloviti analist (v 7 knjigah z naslovom Annales je opisal drugo punsko vojno), govornik in pravoznanec v času Grakhov, poglavitni Livijev vir za Hanibalovo vojno: Ci., L., Val. Max.

2. C. Cael. Caldus Gaj Celij Kald; po zaslugi svoje delavnosti in zgovornosti se je povzpel do najvišjih častnih služb; kot tr. pl. je l. 107 sprožil zakon, po katerem naj bi se na sodiščih pismeno glasovalo tudi pri postopkih o veleizdaji; konz. l. 94: Ci.

3. M. Cael. Rufus Mark Celij Ruf, roj. l. 82, državnik in govornik, ki se je po volji Cicerona in Marka Krasa izobraževal v znanostih in umetnostih, zlasti pa v govorništvu. Bil je zvest prijatelj Ciceronu, ki ga je l. 56 zagovarjal v govoru pro Caelio; pozneje je bil kot tr. pl. Cezarjev privrženec. Usmrtili so ga l. 48 v Turijih: Ci., C. idr.

— II. Caelius Aurelianus Celij Avrelijan, rim. zdravnik v 5. st. po Kr. iz Sike (Sicca) v Numidiji; napisal je Acutarum passionum libri III in Chronicarum passionum libri V; poleg teh spisov so ohranjeni še večji fragmenti drugih del. — Od tod adj. Caeliānus 3 Celijev: Caelianum illud Ci. ep. tisti Celijev izrek, Caelianae orationes (govori Marka Celija Rufa) T.; subst. Caeliāna -ōrum, n Celijevi (= Lucija Celija Antipatra) spisi: Ci. ep.

Caesar -aris, m (gr. Καῖσαρ) Cezar, ime Julijevega rodu. Poseb.

1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90: Ci. idr.

2. njegov brat C. Iulius Caesar Strabo Gaj Julij Cezar Strabon, dober govornik; oba brata je l. 87 ubil marijevec Gaj Flavij Fimbrija: Ci.

3. C. Iulius Caesar Gaj Julij Cezar, sloviti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj, roj. l. 100, umorjen l. 44 v zaroti: Ci., S., T. idr.

4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus, pozneje Augustus Gaj Julij Cezar Oktavijan Avgust (gl. Octāvius). Za njim so imeli vsi rim. ces. naslov Caesar (apel. = cesar) s pridevkom Augustus; po Hadrijanu se je vladajoči ces. imenoval Caesar Augustus, določeni prestolonaslednik pa samo Caesar: Aur.

5. Germānicus Caesar Germanik Cezar (gl. Germānicus pri Germānī.) — Od tod adj. Caesareus 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: nomen, numen, voltus, sanguis O., forum Stat. (ki ga je osnoval Cezar).
b) cesarski: amphitheatrum Mart. (ki ga je dal zgraditi ces. Domicijan), leones Mart. (ki jih je dal ces. Domicijan za boje z zvermi). Caesariānus (v pozni lat. Caesareānus) 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: Caesarianum civile bellum N., aequitas Val. Max., partes Plin., eques Mart., orationes Serv. hvalilni Ciceronovi govori pred Cezarjem in njemu v slavo; subst. Caesariānī -ōrum, m cezarjevci, cezarjanci, Cezarjevi privrženci v državljanski vojni: Auct. b. Afr., Fl.
b) cesarski, cesarjev (gen. pl.): collyrium Cels., Pallas Mart. (ki jo je Domicijan posebno častil), imperium, Caesareanorum temporum scriptores Vop.; subst. Caesariānī -ōrum, m cesarski služabniki ali uradniki v rim. provincah: Cod. Th., Cod. I. Caesariēnsis -e Cezarski, ime več krajev, npr.: Mauretania Caes. = vzhodni del Mavretanije: Plin., T., Colonia Caes. Icti. Caesarīnus 3 Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: celeritas Ci. ep. Z gr. obrazilom (Καισάρειος) nav. le subst. fem. Caesarēa (Caesarīa) Cezareja (Cezarija) = Cezarjevo (sc. mesto), ime več mest
a) obmorsko mestece v Palestini na meji med Galilejo in Samarijo: T., Eutr., Amm.; preb. Caesariēnsēs -ium, m Cezarejci: Plin., Ulp. (Dig.).
b) glav. mesto Cezarske Mavretanije, prej Iol: Mel., Plin., Eutr.
c) glav. mesto Kapadokije: Auct. b. Alx., Plin., Eutr.
č) mesto v Fenikiji, ki so ga poselili Rimljani, prej Arca ali Arcēna urbs, roj. kraj ces. Aleksandra Severa: Aur., Lamp.
d) mesta v Kilikiji, Mali Armeniji, Pizidiji in Trahonitidi: Plin.
e) Caesarea Augusta Cezaravgusta (gl. Caesaraugusta).

Calidius 3 Kalidij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. Q. Calidius Kvint Kalidij, tr. pl. l. 99: Ci.

2. M. Cal. Mark Kalidij, sin prejšnjega, pretor l. 57, cezarjanec, Ciceronov prijatelj, izvrsten govornik in državnik, obtožen de ambitu: Ci. ep., C. idr. Od tod adj. Calidiānus 3 Kalidijev, kalidijski: crimen Ci.

Catō -ōnis, m Katon, priimek Porcijevega rodu. Poseb.

1. M. Porcius Cato Mark Porcij Katon, znameniti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj. Rodil se je l. 235 v Tuskulu in se že pri 17 letih bojeval zoper Hanibala, potem pod Fabijem Maksimom l. 214, l. 209 pa pred Tarentom; udeležil se je tudi Scipionovega pohoda v Afriko in l. 205 spremljal Scipiona kot kvestor na Sicilijo. L. 198 je bil pretor na Sardiniji; l. 195 konz., na vso moč je preganjal razkošje in oderuštvo. Kot prokonz. v Hispaniji l. 194 je ugnal uporne prebivalce, l. 191 pa je kot podpoveljnik Acilija Glabriona odločil srečni izid bitke pri Termopilah. Kot cenzor z Valerijem Flakom l. 184 je nastopal izredno strogo, zlasti zoper nekatere senatorje in razvratne ženske (zato je dobil vzdevek Censorius T.). Bil je vzor stare rimske preprostosti in nravnosti ter zaklet nasprotnik Kartagine (pogosto je ponavljal: ceterum censeo Carthaginem esse delendam); umrl je l. 149. Od mnogih njegovih spisov se je popolnoma ohranila le knjiga de re rustica (o poljedelstvu). Poleg te so bile najznamenitejše (ohranjene le v odlomkih) Origines (7 knjig, nekakšni letopisi, ki vsebujejo zgodovino Rima in drugih italskih ljudstev od začetkov do Katonove dobe): Ci., N., L. idr., Cato superior, priscus H., maior Ci.; apel.: lector Cato Ph. = strog sodnik, kakor tudi Cato severe Mart.; verba priscis memorata Catonibus H. od starih Rimljanov, viros bonos... Paullos, Catones, Scipiones Ci. Od tod adj. Catōniānus 3 Katonov, katonski: Ci. ep., Sen. ph., Dig.; apel. = strogo nraven: lingua Mart.

2. M. Porcius Catō (Uticēnsis Utičan), pravnuk Katona st., roj. l. 95, stoik, eden najblažjih značajev propadajoče republike, trden republikanec in zato hud Cezarjev nasprotnik v državljanski vojni. L. 72 se je bojeval zoper Spartaka, potem v Makedoniji, od koder se je vrnil v Rim in se posvetil govorništvu in filozofiji. L. 65 je bil kvestor, l. 63 pa je kot tr. pl. designatus dosegel, da so bili Katilinovi pajdaši kaznovani. Bil je pretor še l. 54, konzulstva pa ni dosegel, ker se mu je uprlo na tedaj običajni način poganjati se za ljudsko naklonjenost. Po bitki pri Tapsu l. 46 je v Utiki naredil samomor (zato Uticēnsis), ker ni hotel doživeti konca republike. Tudi Porcija, njegova hči in žena Marka Bruta, je naredila samomor, sin Mark pa je hrabro padel pri Filipih l. 42: Ci., C., S. idr. Od tod Catōnīnī -ōrum, m katonovci, privrženci ml. Katona: Ci. ep.

3. Q. Valerius Catō Kvint Valerij Katon, Galec, osvobojenec, sloviti slovničar in pesnik v Sulovem času: O., Cat., Suet.

Cimōn -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, m (Κίμων) Kimon, Miltiadov sin, roj. l. 504, umrl pred Kitijem na Cipru l. 449, atenski državnik in vojskovodja, ki je l. 469 ob Evrimedontu premagal Peržane: Ci., N. idr. — Lat. soobl. cimō -ōnis: Val. Max.

Cīneās -ae, m (Κινέας) Kinea iz Tesalije, epikurejec, državnik, v veliki časti pri epirskem kralju Piru (Pyrrhus), ki mu je l. 280 poveril diplomatsko pogajanje z Rimljani: Ci. idr.

cīvīlis -e, adv. cīvīliter (cīvis) ki se tiče državljana, meščana

1. državljanski, meščanski: mos Ci., sanguis, cruor Ci. kri državljanov, bellum c. Ci. ali arma civilia Ci. državljanska = domača vojna, tempestas c. Ci. vihra državljanske vojne, omnis civilis victoria Ci., N., S. vsaka zmaga nad sodržavljani, dii quasi civili societate coniuncti Ci., clamor L. meščanov, exercitus L. meščanska bramba (garda); pesn.: quercus civilis V. = corona civica, ker je bila iz hrastovega listja; poseb. ius civile v dvojnem pomenu, ali državno pravo v širšem pomenu (naspr. naravno pravo): nondum neque naturali neque civili iure descripto Ci., duarum civitatum civis noster esse iure civili nemo potest Ci., ali (pogosteje) državljansko (zasebno) pravo (naspr. kazensko pravo): ad consulatum adipiscendum plus adfert dignitatis rei militaris quam iuris civilis gloria Ci., in iure civili privatorumque omnium controversiis Ci., in civili causa Ci. v zasebni pravdi, eae pecuniae civili actione et privato iure repetuntur Ci., c. dies Varr. dan od polnoči do polnoči, annus c. Gell. državljansko leto = 365 dni; adv. cīvīliter
a) po državljanski uredbi: c. annum ad dies numerare Dig.
b) (glede na tožbe) kakor nanaša državno (civilno) pravo: c. agere (naspr. criminaliter) Icti.

2. met. kakor pristaja državljanu, torej
a) poln državljanskega duha, domoljuben, patriotski, lojalen: hoc civile odium, quo omnes improbos odimus Ci., at hercule, sermo est minime civilis L., neque magistratum continuare satis civile esse L., si quidquam in vobis non dico civilis, sed humani esset L. da je v vas le iskrica, ne rečem domoljubja, ampak človečnosti; adv. kakor pristaja državljanu, kakor je običajno pri državljanih, kakršna je navada državljanov: civiliter vivere Ci. ap. Lact., neque enim c. nimiis opibus utebantur L., magis pie quam c. vim fecisse L., solum poscimus, ut cenes c. Iuv.
b) vljuden, prijazen, ljubezniv, priljuden, uslužen: animus, genus vitae Suet., quid enim civilius illo (Augusto)? O., Germanico civile ingenium (erat) T., civile rebatur misceri voluptatibus vulgi T., plus quam civilia agitare T. previsoko meriti (se dvigati), civilis in cunctos, civilis circa quosdam amicos Eutr.; adv.: Sen. rh., plus quam civiliter O., quae in praesens Tiberius c. habuit T.; komp. cīvīlius: Plin. iun., Ap., superl. cīvīlissimē: Eutr.

3. occ.
a) ki se tiče države, državen, političen, javen: oratio Ci., scientia ali ratio Ci. državoslovje, rerum civilium cognitio Ci. politika, rerum civilium peritus T. državnik, diplomat, politik, se civilibus fluctibus committere N., civiles procellae N. valovi (viharji) političnega življenja.
b) ki se tiče državnega (ne vojaškega) službovanja, nevojaški, civilen, državen: civilia et bellica officia Ci., militaria et civilia munera L., civiles res L. (naspr. bella).

Clīsthenēs -is, m (Κλεισϑένης) Klisten, at. državnik in govornik, ki je l. 510 Solonovo ustavo preosnoval v demokratskem smislu: Ci.

Cluvius 3 (prim. Cluvia) Kluvij(ev), ime kampanjskega rodu, ki se je pozneje deloma preselilo v Rim. Poseb.

1. C. Cluvius Gaj Kluvij, rim. vitez: Ci.

2. M. Cluv. Mark Kluvij iz Puteolov, bankir: Ci. ep.

3. M. Cluv. Rufus Mark Kluvij Ruf, rim. govornik, zgodovinopisec in državnik v času ces. Klavdija: T., Suet., Plin. iun.

4. neko Kluvijo (Cluvia) omenja Iuv.

Coccēius 3 Kokcej(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. L. Cocceius Nerva Lucij Kokcej Nerva, pravnik in državnik, ki je l. 40 z Mecenatom in Azinijem Polionom izposloval brundizijsko pogodbo med Oktavijanom in Antonijem ter l. 37 tudi posredoval med njima, konz. l. 36: H.; pl. Coccei možje, kakršen je bil Kokcej: Sen. ph.

2. M. Cocc. Nerva Mark Kokcej Nerva, sloveči pravnik v Tiberijevem času, consul suffectus, katerega leta, ni znano, gotovo pa pred l. 24 po Kr., umrl l. 33 po Kr.: T., Front., Dig.

3. njegov istoimenski vnuk, pretor l. 65 po Kr., konz. l. 71 po Kr., rim. ces. od l. 96 do 98 po Kr.: T., Aur., Eutr.