Franja

jalovo prislov
(brez pozitivnega rezultata) ▸ meddően, meddő módonPoskus se je končal jalovo, kajti niti v poznih letih ji ni uspelo prebiti njegovega ščita. ▸ kontrastivno zanimivo A kísérlete meddő véget ért, mivel öregkorára sem sikerült áttörnie a maga köré vont pajzsot.
Do konca polčasa so gostje igrali previdno in pametno, domači pa so jalovo napadali. ▸ A félidő végéig a vendégek óvatosan és okosan játszottak, miközben a hazai csapat meddő támadásokat vezetett.
Sopomenke: brezuspešno, zaman

jopič [ó] moški spol (-a …) der Blazer, die Jacke (domači Hausjacke, dvostranski Wendejacke, nepremočljiv Öljacke, prisilni Zwangsjacke, usnjeni Lederjacke, žametni Samtjacke)
pomorstvo rešilni jopič die Rettungsweste
… jopiča Jacken-
(rokav der Jackenärmel, žep die Jackentasche)

kasač samostalnik
1. (dirkalni konj) ▸ ügetőlóVse dirke za 3- do 14-letne kasače bodo potekale na 1800 metrov dolgi progi. ▸ A 3–14 éves ügetőlovak versenyei egy 1800 méter hosszú pályán zajlanak.
Sopomenke: kasaški konj
Povezane iztočnice: ameriški kasač, ljutomerski kasač

2. (športnik) ▸ hajtó
Kdor bežno spremlja kasaške dirke, bi utegnil pomisliti, da kasači mučijo konje in jih pretepajo, kar pa večinoma ni res. ▸ Aki csak futólag figyeli az ügetőversenyt, azt gondolhatná, hogy a hajtók kínozzák és verik a lovakat, ez azonban többnyire nem igaz.

koncert [ê] moški spol (-a …) glasba das Konzert, -konzert (domači Hauskonzert, godalni Streichkonzert, klavirski Klavierkonzert, komorni Kammerkonzert, pop glasbe Popkonzert, v dobrodelne namene Wohltätigkeitskonzert, za čelo Cellokonzert, za dva solista Doppelkonzert, orgelski Orgelkonzert, otvoritveni Eröffnungskonzert, rockovski Rockkonzert, slavnostni Festkonzert, violinski Violinkonzert)
… koncerta/za koncert Konzert-
(obisk der Konzertbesuch, obiskovalec der Konzertbesucher, organizator der Konzertveranstalter)

košarkar samostalnik
(športnik) ▸ kosaras, kosárlabdázó, kosárlabda-játékosSopomenke: košarkaš
Povezane iztočnice: krilni košarkar, naturalizirani košarkar

kraj¹ moški spol (-a …) der Ort, die Örtlichkeit; (naselje) die Ortschaft; -ort (domači Heimatort, gorski Gebirgsort, namembni Bestimmungsort, izpolnitveni Erfüllungsort, bivanja Aufenthaltsort, dajatve Leistungsort, dobave Lieferort, izdaje dokumenta Ausstellungsort, izida Erscheinungsort, izvora/od koder kdo izvira Herkunftsort, Ursprungsort, plačila Zahlungsort, prireditve Veranstaltungsort, rojstva Geburtsort, smrti Sterbeort, zasedanja Tagungsort, tekmovanja Austragungsort, sosednji Nachbarort)
vezan na določen kraj standortgebunden
… kraja Orts-
(konec das Ortsende, der Ortsausgang, navedba die Ortsangabe, območje der Ortsbereich, opis die Ortsbeschreibung, poznavalec der Ortskundige, poznavanje die Ortskenntnis, sprememba der Ortswechsel, tabla das Ortsschild, tabla za konec kraja das Ortsendeschild, podoba das Ortsbild, začetek der Ortseingang)
čas in kraj Ort und Zeit
spomin za kraje das Ortsgedächtnis
določilo kraja die Raumangabe
iz kraja aus dem Ort
iz kraja v kraj von Ort zu Ort
od kraja do kraja drugačen örtlich verschieden
prebivajoč v kraju ortsansässig
tujec v kraju der Ortsfremde ( ein krajr)
tuj v kraju ortsfremd
v kraju/znotraj kraja im Ort, innerorts

kráj¹ (-a) m

1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
odročen kraj luogo fuori mano
domači, rodni kraj luogo, suolo natio
kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
letoviški, turistični kraj località turistica
kopališki kraj località balneare

2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
topli, hladni kraji zone calde, fredde
močvirnat kraj zona paludosa

3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
na kraju samem sul luogo stesso

4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
avgust gre h kraju agosto sta per finire
biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
biti pri kraju essere alla fine
dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
iti (s kom)
h kraju essere al lumicino
ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
priti komu do kraja convincere uno
strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
namembni kraj destinazione
lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
rel. sveti kraji luoghi santi

kròv (ladijski) pont moški spol ; (streha) toit moški spol , toiture ženski spol ; abri moški spol , logis moški spol , maison ženski spol

domači (rodni) krov maison paternelle (natale)
slamnat krov toit de chaume
promenadni krov (na ladji) pont-promenade moški spol
zgornji krov pont supérieur

kròv (-a) m

1. navt. coperta, ponte di coperta; bordo; tolda:
letalo je imelo na krovu bombe l'aereo aveva bombe a bordo
glavni krov ponte di coperta
spodnji krov sottocoperta

2. star. tetto; casa:
slamnat krov tetto di paglia
domači krov casa natia

krôv (ladijski) cubierta f

na krovu sobre cubierta; (streha) techo m
domači krov techo m paternal
slamnat krov techo m de paja (ali de bálago)
promenadni krov (na ladji) cubierta f de paseo (ali de sol)
zgornji krov cubierta alta (ali superior)
narediti krov (hiši) techar

kun|ec moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija das Kaninchen (domači Haus-Kaninchen, das Karnickel)
divji kunec Wildkaninchen
gozdni kunec Waldkaninchen (belorepi Baumwolschwanz-Waldkaninchen, barjanski Sumpf-Waldkaninchen)
kratkouhi kunec Sumatrakaninchen
mali kunec Zwergkaninchen
afriški/rdeči kunec Rotkaninchen
riukiujski kunec Riu-Kiu-Kaninchen
ščetinasti kunec Borstenkaninchen
vodni kunec Wasserkaninchen
lov na kunce die Kaninchenjagd
reja kuncev die Kaninchenzucht
rejec kuncev der Kaninchenhalter

kúnec

domači (divji) kunec conejo m doméstico (de monte)
kunec samica coneja f
mlad kunec gazapo m
poskusni kunec conejillo m de India (tudi fig); cobaya f, cobayo m
ograda za kunce conejera f, conejar m
rejec kuncev conejero m

let² [è] moški spol (-a …) (polet) letalstvo der Flug, -flug (brezplačni Freiflug, čarterski Charterflug, daljinski Langstreckenflug, drsni Gleitflug, ekshibicijski Schauflug, opazovalni Beobachtungsflug, krivinski Kurvenflug, brez vmesnih postankov Direktflug, mimo česa Vorbeiflug, na cilj Zielflug, na domači progi Inlandflug, nad sovražnikovim ozemljem vojska Feindflug, na kratki razdalji Kurzstreckenflug, v formaciji Verbandsflug, v zapregi Schleppflug, linijski Linienflug, naprej Weiterflug, nadzvočni Überschallflug, nizki Tiefflug, do cilja in nazaj Hin- und Rückflug, v lepem/slabem vremenu Schönwetterflug/Schlechtwetterflug, posebni Sonderflug, poskusni Probeflug, slepi Blindflug, Instrumentenflug, strmoglavi Sturzflug, višinski Höhenflug, vizualni Sichtflug)
sposoben za let lufttüchtig
v letu im Flug
letalo v nizkem letu der Tiefflieger
polnjenje rezervoarjev v letu Lufttanken

ljubljenček samostalnik
1. (domača žival) ▸ kedvenc, házi kedvenc, háziállatVaš domači ljubljenček vas je vedno iz srca vesel, ko pridete domov in ga malo pocrkljate in pobožate. ▸ A házi kedvence mindig szívből örül, amikor ön hazaérkezik, egy kicsit megcirógatja és megsimogatja.
2. (o osebi) ▸ kedvencNi hotel, da fantek postane razvajen družinski ljubljenček. ▸ Nem akarta, hogy a fiú elkényeztetett családi kedvenc legyen.
V razredu je imel svoje ljubljenčke. ▸ Megvoltak a maga kedvencei az osztályban.
Najbolj ponosen sem na to, da mi je vse to uspelo samemu, nikdar nisem bil od nekoga sin, brat, prijatelj, ljubljenček. ▸ A legbüszkébb arra vagyok, hogy mindezt egyedül értem el, nem voltam senkinek a fia, testvére, barátja, kedvence.

3. (o stvari) ▸ kedvenc
Zelo nerad posodi svoje vozilo, saj se boji, da bi se njegovemu ljubljenčku kaj pripetilo. ▸ Nagyon vonakodik kölcsönadni a járművét, mert fél, hogy a kedvencének baja esik.
Včasih raje ostane doma in klepeta, kot da bi šla na žur, ker se sicer ne bi mogla nenehno pogovarjati po svojem mobilnem ljubljenčku. ▸ Néha inkább otthon marad csevegni, minthogy elmenjen egy buliba, mert ott nem tudna állandóan az imádott mobilján beszélgetni.

matador samostalnik
1. (bikoborec) ▸ matador Matador svojega nasprotnika, bika, sreča šele v areni. ▸ A matador az ellenfelével, a bikával csak az arénában találkozik.

2. zlasti v športu (najvidnejši predstavnik) ▸ matadorČeprav mu je le 24 let, španskega teniškega matadorja mnogi že uvrščajo med najboljše teniške igralce v zgodovini. ▸ Bár még csak 24 éves, a spanyol teniszmatadort máris sokan a történelem egyik legjobb teniszezőjének tartják.In priznamo, da njihovi kuharski matadorji res skrbijo za odličnost vsakega krožnika. ▸ És elismerjük, hogy a konyhai matadorjaik valóban gondoskodnak minden tányér kiválóságáról.

mojst|er [ó] moški spol (-ra …) der Meister (tudi figurativno), Handwerksmeister, ki ima vajence: Lehrmeister; prostozidarske lože: der Logenmeister
mojster jezika der Sprachkünstler
mojster pevec der Meistersinger, Meistersänger
mojster skaza der Pfuscher, Patzer, Stümper
mojster za vse der Tausendkünstler
domači mojster der Heimwerker
kuharski mojster Küchenmeister, der Kochkünstler, der Meisterkoch
orgelski mojster der Orgelbauer
-meister (baletni Ballettmeister, cehovski Innungsmeister, Zunftmeister, frizerski [Friseurmeister] Frisörmeister, koncertni Konzertmeister, kopališčni Bademeister, kovaški Schmiedemeister, krojaški Schneidermeister, krznarski Kürschnermeister, mizarski Tischlermeister, odrski Bühnenmeister, pekovski Bäckermeister, pleskarski Malermeister, sedlarski Sattlermeister, slaščičarski Konditormeister, rudarstvo strelni Schießmeister, strojarski Gerbermeister, tkalski Webmeister, tonski Tonmeister, urarski Uhrmachermeister, vrtnarski Gartenmeister, Gartenbaumeister, Gärtnermeister, zidarski Maurermeister)
šport šahovski mojster der Schachmeister, ženska: die Schachmeisterin
mojstri pevci zgodovina der Meistergesang, Meistersang
figurativno vaja dela mojstra Übung macht den Meister
po delu se mojster pozna das Werk lobt den Meister

mrežiti glagol
1. ponavadi mrežiti se (o navezovanju stikov) ▸ hálózatépítés, hálózatosodás
V resnici ves čas mrežimo vsi, ko navezujemo nove stike in sklepamo poznanstva. ▸ Valójában mindannyian folyamatosan hálózatépítéssel foglalkozunk, amikor új kapcsolatokat és ismeretségeket kötünk.
Po projektu, za katerega je EU dala 800.000 evrov, bodo bavarski in avstrijski strokovnjaki usposabljali in mrežili slovenske uradnike. ▸ A 800.000 eurós, uniós finanszírozású projekt keretében bajor és osztrák szakértők szlovén tisztviselők továbbképzését végzik, és segédkeznek a hálózatépítésükben.
Ključni nasvet podjetnikom, ki želijo razviti visokotehnološko podjetje, je: mrežite se. ▸ Az egyik legfontosabb tanács a csúcstechnológiai céget fejleszteni kívánó vállalkozók számára: a hálózatosodás.
Domači bendi se neprestano mrežijo in spoznavajo ljudi iz različnih držav, člane skupin, agente, lastnike klubov, novinarje, založnike, medije ... ▸ A helyi zenekarok folyamatosan hálózatot építenek, találkoznak a különböző országokból érkező emberekkel, zenekari tagokkal, ügynökökkel, klubtulajdonosokkal, újságírókkal, kiadókkal, médiával stb.

2. ponavadi mrežiti se (o mrežastem vzorcu) ▸ behálóz, térhálósít
Po vasi se mrežijo le ozke potke in stopnice, prehodi med hišami so zaviti in strmi. ▸ A falut csak keskeny ösvények és lépcsősorok hálózzák be, a házak közötti átjárók kanyargósak és meredekek.
Kalcij prečno mreži linearne poliakrilatne verige, zaradi prečnega zamreženja je omejena gibljivost polimerov. ▸ A kalcium térhálósítja a lineáris poliakrilátláncokat, a térhálósodás korlátozza a polimerek mozgékonyságát.

3. (delati pajčevino) ▸ hálószövés
Pri nas doma pa v lastni senci pajki mrežijo v kredenci, ker je denarcev le za hudo silo. ▸ Nálunk otthon a konyhakredencben a pókok a saját árnyékukban szövögetik a hálójukat, mert alig van pénzünk.

oddel|ek [é] moški spol (-ka …)

1. v trgovini, podjetjih: die Abteilung (delikatesni Feinkostabteilung, devizni Devisenabteilung, galanterijski Galanteriewarenabteilung, Kurzwarenabteilung, glasbeni Schallplattenabteilung, infekcijski medicina Infektionsabteilung, inozemski Auslandsabteilung, izvozni Exportabteilung, kozmetični Kosmetikabteilung, kreditni Kreditabteilung, nabavni Einkaufsabteilung, notranji/domači Inlandsabteilung, pravni Rechtsabteilung, prodajni Vertriebsabteilung, Verkaufsabteilung, reklamni Werbeabteilung, medicina rentgenski Röntgenabteilung, s svežim mesom Frischfleischabteilung, tekstilni Textilabteilung, z zavesami Gardinenabteilung, za odpošiljanje Versandabteilung, živilski Lebensmittelabteilung)

2. medicina die Station (dializni Dialysestation, moški Männerstation, nezgodni Unfallstation za intenzivno nego Intensivstation, Intensivpflegestation, Wachstation, za nego Pflegestation, otroški Kinderstation, porodni Entbindungsstation)

3.
gradbeni oddelek das Bauamt
(mestni Stadtbauamt), die Bauprüfabteilung
kadrovski/personalni oddelek die Personalverwaltung, das Personalwesen, das Personalbüro, die Personalabteilung
oddelek za parke in zelenice das Gartenamt
oddelek za informiranje die Pressestelle, der Pressedienst

4. železnica (kupe) das Abteil, Zugabteil (za kadilce Raucherabteil, za nekadilce Nichtraucherabteil, prvega razreda Erste-Klasse-Abteil, posebni Sonderabteil, potniški Fahrgastabteil)
vagon brez oddelkov der Großraumwagen

5. na fakulteti: der Fachbereich, das Seminar, das Institut

6. vojska das Kommando, die Abteilung
posebni oddelek die Einsatzgruppe
(skupina) der Marschblock
|
medicina glavna sestra oddelka die Stationsschwester
vodja oddelka der Abteilungsleiter

odrézati (-réžem) | odrezovàti (-újem)

A) perf., imperf. ➞ rezati

1. tagliare via, recidere, troncare, mozzare; med. amputare:
odrezati vejo tagliare il ramo
odrezati kruh tagliare il pane
odrezati nogo amputare una gamba
pren. strah ga je minil, kakor bi odrezal la paura gli passò di colpo

2. pren. ekst. tagliare, interrompere la comunicazione:
voj. z obkolitvijo odrezati fronto od zaledja tagliare il fronte dalle retrovie con una manovra di accerchiamento

3. pren. troncare il discorso; fermare, interrompere

B) odrézati se (-réžem se) | odrezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. riuscire, aver successo; fare bella figura:
domači pevski zbor se je pri tekmovanju dobro odrezal nella gara la corale locale ha figurato bene

2. pren. rimbeccare, ribattere

os|el [ô] moški spol (-la …) živalstvo, zoologija der Esel (atlaški Atlas-Esel, nubijski Nubischer Esel, somalijski Somali-Esel)
divji osel Wildesel
domači osel Hausesel, pogovorno: (sivček) das Grautier
samec: der Eselhengst; figurativno Esel, Erzesel, das Kamel
osel, ki riga zlatnike Goldesel
osel v levji koži der Esel in der Löwenhaut
figurativno pokazati osle komu (jemandem) eine Nase drehen/eine lange Nase machen, einen Vogel zeigen