Franja

cosy [kóuzi]

1. pridevnik (cosily prislov)
udoben, topel, domač

2. samostalnik
grelec čajnika; majhna gostilna

coyote ameriška španščina domač(inski)

dòmāćī -ā -ē domač, domači: domaći učitelj, hljeb, hleb; to su moji domaći -e životinje; -a plovidba; domaći aerotransport; osjećajte se na -u (po -u) počutite se kot doma (po domače)

domestic¹ [dəméstik] pridevnik (domestically prislov)
domač, hišen, družinski; udomačen, krotek; poselski
ameriško domače novice v časopisu

domestic affairs domače zadeve, notranja politika
domestic animal domača žival
domestic appliances gospodinjski aparati
domestic cattle koristna, porabna živina
domestic consumption domača poraba
domestic drama meščanska drama
domestic policy notranja politika
domestic remedy domače zdravilo
domestic trade notranja trgovina
ameriško, mornarica domestic voyage obalna plovba

doméstic -ă (-i, -e) adj. domač

domēstico

A) agg. (m pl. -ci)

1. domač, hišni, družinski; zaseben:
focolare domestico domače ognjišče; pren. dom, družina
lavori domestici hišna opravila
azienda domestica družinsko podjetje

2. knjižno zaupen, domač:
uomo domestico priljuden človek
essere domestico con qcn. biti s kom domač

3. biol. udomačen, domač

B) m (f -ca) sluga; služabnik, služabnica; hišna pomočnica

C) m bot. (marza) cep, cepič

doméstico domač; krotek

animal doméstico domača žival
objetos domésticos pohištvo
doméstico m služabnik, sluga
educación doméstica domača (družinska) vzgoja

domesticus 3 (domus)

1. hišen, domač: homo d. Ci. ep. domačin, intra domesticos parietes Ci., domesticis copiis apparare convivium Ci., munera ad domesticum usum Ci., tempus d. Ci. doma preživet, canes domesticos alere Ci., d. Phoebus O. kot domačin, aves, pecudes Col., vestis Suet., d. suus medicus Aug. svoj lastni hišni zdravnik; pesn.: domesticus otior H. domâ; pren.: hae sunt impiis assiduae domesticaeque Furiae Ci. domače = v lastnih prsih bivajoče; subst. domesticus -ī, m domačin, hišni prijatelj: O.; večinoma v pl. domesticī -ōrum, m
a) domačini, hišni prijatelji, družinski člani, sorodniki: Ci., L., Suet.; tudi hišna služinčad, družinčad: Suet. (Otho 70).
b) α) domestici Icti., tudi domestici milites Vop. hišne čete poznejših cesarjev. β) spremstvo višjega oblastnika: Cod. Th.

2. occ. domač = rodbinski, družinski: luctus, difficultas Ci., praedo Ci. lastne rodbine, cum Metellis ei erat domesticus usus Ci. z Metelovimi je po domače občeval, d. iudicium C. svojcev, lastne rodbine.

3. zaseben, lasten, svoj: officia, res, religio, crudelitas, praeconium Ci., uterer domesticis exemplis Ci. iz lastnih govorov, domesticis ipse exemplis Prusiam … compulit L. iz lastne izkušnje, de Ocella cepi consilium domesticum Ci. ep. na svojo odgovornost, domesticis opibus N.

4. domač = na domovino nanašajoč se, domovinski, domâ: bellum, insidiae, testes Ci., crudelitas Ci. kruto ravnanje s sodržavljani, erat domestico summo genere N. je bil imenitnega domačega rodu, domestica copia rei frumentariae C., domestica peregrinaque historia Val. Max.; subst. masc.: alienigenas domesticis anteferre Ci. pred domačini; subst. neutr.: externa libentius … quam domestica recordor Ci. domače zglede, sordebat suis ut plerumque domestica Plin. domača dela, domači izdelki.

domestique [dɔmɛstik] adjectif domač, hišen, družinski; masculin, féminin služabnik, -ica, posel

animal masculin domestique domača žival
économie féminin domestique gospodinjstvo
état masculin domestique služabniško, poselsko razmerje
roman masculin domestique družinski roman
personnel masculin domestique služinčad, posli
travaux masculin pluriel domestiques hišna, gospodinjska dela
il a des soucis domestiques ima družinske skrbi
querelle féminin domestique družinski prepir

domiciliary [dɔmisíljəri] pridevnik
hišen, stanovanjski, domač

domiciliary visit hišna preiskava

eingeboren¹ domač; domorodski; (angeboren) vrojen, prirojen

eingesessen domač

einheimisch domač; Philosophie imanenten; einheimisch machen naturalizirati; einheimisch werden naturalizirati se

familiar¹ [fəmíljə] pridevnik (with)
zaupen, domač (to)
znan; navaden, vsakdanji; seznanjen; intimen, familiaren; predomač, predrzen, nesramen

to be on familiar terms with s.o. biti s kom v prijateljskih stikih
familiar spirit hišni škrat
to make o.s. familiar seznaniti se
familiar quotation krilatica

familiar družinski, domač; zaupen; dobro znan; preprost

hacerse familiar seznaniti se (con z)
dioses familiares (mitologija) hišni bogovi

familiár -ă (-i, -e) adj.

1. domač

2. prijazen, neprisiljen

3. zaupen

familiare

A) agg.

1. družinski

2. domač:
avere familiare una lingua dobro znati jezik, obvladati jezik

3. pren. familiaren, preprost, neprisiljen, prijazen:
tono familiare neprisiljen ton, prijazen ton

4. pren. intimen, zaupen:
essere familiare con qcn. biti s kom v tesnih odnosih
alla familiare zaupno

B) m domači, družinski član

familiāricus 3 (familiāris)

1. družinski, poselski: Vitr., Ulp. (Dig.).

2. družinski, rodbinski, domač: Varr.

familiāris -e, adv. familiāriter (familia)

1. spadajoč k hiši, hišen, domač: servus f. Pl., ante duos lares familiares Ci. pred podobo domačih larov, illi di penates ac familiares Ci.; pogosto res familiares Ci., N., S., Q., Suet. = copiae familiares L. premoženje, imetje, imetek: quis tam dissolutus in re familiari fuit Ci., lacunam rei familiaris explere Ci., res fam. principis in Asia T. cesarjeva zasebna posestva; toda: ab re familiari abesse L. od uprave premoženja; pl.: res familiares S. premoženjske zadeve, denarne zadeve; od tod: subst. familiāris -is m (prim. gr. οἰκέτης) sluga, služabnik, strežaj, strežnik: Pl., Sen. ph., Amm. cum quidam familiarium aquam feret L. eden izmed „domačih“, izmed družine (evfem. = sužnjev); familiare parricidium Acc. ap. Ci. rodbinski umor.

2.
a) spadajoč k rodbini (družini), rodbinski: ad iudicii moram familiaris (v družini) funeris excusatio quaerebatur Ci. domače (hišne) in rodbinske stvari (zadeve), familiares pecuniae T. premoženje (ces.) rodbine, cesarjevo osebno premoženje, f. pecunia Gell., medicus domesticus et familiaris Sen. ph.; z dat.: Cleomenem familiarissimum esse praetor Ci., familiarem (esse) Laelium Flacco viderunt Ci., factus es ei rursus familiaris Ci.; kot subst. m. zaupnik, prijatelj, z gen.: f. istius Roscii Ci. is Habiti familiarem Iunium esse dicebat Ci.; tudi v superl.: cum familiarissimis Caesaris est adaequatus L. Cornelius Ci. z najzaupnejšimi prijatelji; pogosto s svojilnimi zaimki: meus fam. A. Hirtius Ci. Crasso familiari illo tuo Ci. ut tui familiares dictitant Ci. tvoji najzaupnejši tovariši; tudi kot fem.: exclamat tua familiaris Ci. prijateljica.
b) (o stvareh) prijazen, prijateljski, domač, dobro znan, zaupen: Col., Ap., vultus Ci., Suet., sermones f. Ci., conlocutiones familiarissimae cum Trebonio Ci. ep., ut domus familiarissima esset senectuti Ci., iura f. L. pravice prijateljstva, aditus familiarior L., f. usus (občevanje) Cu., color miltaribus signis familiarior, luna terris familiarissimum sidus Plin., f. exempla verba Q., ista tibi familiariora fient Plin. iun.; pogosto adv.: Ter., Sen. ph., Q. familiariter loqui cum aliquo Pl., cum Naevio familiariter vexit Ci., ille Oppianico familiarissime usus est Ci. je bil z Opijanikom v prav prijateljskih odnosih, illo usus erat … familiariter N., familiarius vivere cum aliquo N., familiariter arridere L., amicitiā uti Q., scribere ad aliquem Suet., complecti aliquem f. Plin. iun., f. praenuntiare Iust.
c) occ. α) domač, domovinski, navaden, običajen: ars statuaria familiaris Italiae (v Italiji) Plin., familiarissimum hoc platanis Plin. to se najpogosteje zgodi platanam, quae (peregrina semina) minus sunt familiaria nostro solo quam vernacula Col. se manj prilegajo, alicui familiare est z inf. = v navadi koga je, navadno je komu, prišlo je komu v navado: Vell., Plin. iun., Vop. β) kot obr. t. t. vedeževalcev iz drobovja („drobogledcev“) familiaris pars „prijateljski“ (= ki pomeni domovino, državo) del drobovja (naspr. pars hostilis Lucan. „sovražni“ (= ki pomeni sovražnike) del drobovja): caput iecinoris a familiari parte caesum L. jetrna glava (= izrastek na desnem krilu jeter) je imela na prijateljskem delu zarezo; enako tudi fissum familiare Ci.

familier, ère [familje, ɛr] adjectif domač, zaupen, neprisiljen; dobro znan; običajen; masculin zaupnik; stalni gost; (domači) prijatelj

langage masculin familier pogovorni jezik
cette langue lui est familière v tem jeziku je domač
les familiers de ce café stalni gostje te kavarne
c'est un de ses familiers zaupna prijatelja sta si
familier de la maison hišni (domači) prijatelj
être familier avec quelqu'un biti domač s kom